Nedelja, 14 avgust 2022
Iskanje

Oče rebule in napredka v Brdih

Odkritje spomenika Zvonimirju Simčiču na Gradu Dobrovo

5. feb. 2022 | 6:25
Dark Theme

Z včerajšnjim odkritjem spomenika na Gradu Dobrovo so se ob 100-letnici rojstva poklonili spominu na očeta rebule Zvonimirja Simčiča - Medot. Njegova zapuščina na področju vinarske stroke ima svetovni doseg, saj je zaslužen za ohranitev avtohtone vinske sorte, rebule, ki je svoj dom našla v čezmejni regiji Brda-Collio. Dogodka, ki je potekal pod častnim pokroviteljstvom slovenskega predsednika Boruta Pahorja, so se udeležili številni ugledni gostje iz Slovenije in Italije.

»Čeprav tedaj še nihče ni verjel v uspeh rebule, Zvonimirja Simčiča to ni odvrnilo od njegovega cilja. V socvetju avtohtone vinske trte je videl sijajno vino in bil odločen, da mu povrne sloves, ki so ga že davno opevali véliki mojstri poezije. S potrpežljivostjo in trdno voljo je vztrajal in nič ga ni moglo odvrniti od njegovega poslanstva. Zvonimir Simčič zato danes med vinarji doma in drugod upravičeno velja za očeta rebule. S predanostjo in vizionarskim pristopom je rebuli vdihnil sodobnost, s katero je postala večna,« je v nagovoru poudaril Pahor.

Skupaj s častnimi gosti so v Brdih z odkritjem spomenika Zvonimirju Simčiču Evropi in svetu poslali močan signal, kako lahko rebula predstavlja pomemben povezovalni simbol čezmejnega območja Brda-Collio, iz katerega izhaja. Strokovna priznanja in naziv očeta rebule so mu pripisali na obeh straneh meje, Zvonimir Simčič je bil prvi Slovenec, ki je postal član italijanske državne vinske akademije v Sieni, bil je tudi dolgoletni direktor vinske zadružne kleti Goriška Brda na Dobrovem ter vitez vina Ordo equestris vini Europae.

Zvonimir Simčič, v prijateljskih krogih poznan kot Miro, je bil rojen na Dobrovem, kjer je tudi živel, po poroki pa se je preselil v Solkan. Z rodnim krajem pa je ostal povezan vse življenje: s posebno ljubeznijo do vinske trte je obdeloval vinograd ob domačiji in v njem po upokojitvi iz nekaj trsov avtohtone rumene rebule, ki je izvirala še iz časa njegovega nonota v desetih letih uredil celoten vinograd. Od tam izvira njegova mojstrovina, penina Medot, ki jo je poimenoval tako, kot se je včasih reklo pri njihovi hiši. Po upokojitvi se je posvetil tudi pisanju knjige Vino med ljudsko modrostjo in moderno znanostjo, ki je izšla leta 1987.

Zvonimir Simčič je, poleg tega, da je sodeloval pri načrtovanju zadružne vinske kleti na Dobrovem, pa tudi v Vipavi, Ormožu in v srbskem Paliču, načrtoval strateški razvoj v Brdih. Ko se je v 60. letih minulega stoletja tehtalo, kateri sorti bi v Brdih dali poudarek, se je odločil za rebulo, kar se je kasneje izkazalo za pravo odločitev. Simčič je pomembno zaznamoval razvoj Goriških Brd po vojni, še posebej pa z razvojem vinske kleti na Dobrovem, ki je za širši okoliš pomenila obrat v pozitivno smer. Postal je tudi častni občan Brd. »Moj oče je bil tudi mednarodni degustator vin in je imel priložnost poskusiti najboljša vina sveta. Po tej izkušnji je dejal – naš teritorij Brda-Collio je eden najboljših na svetu, še posebej za bela vina, za rebulo je pa edini, saj ji opoka in mikroklima dajejo vrhunsko kakovost. Zato je stavil na svojo ljubljenko rebulo in uspel tisto, česar prej ni mogel nihče niti sanjati,« je poudaril sin Zvonimirja Simčiča, Igor Simčič in dodal: »Danes vinarji iz Brd, Collia in območja Colli orientali, vemo, da je naš skupni teritorij majhen za evropsko dimenzijo, površine vinogradov rebule še veliko manjše, a vendar je lahko rebula naš ambasador, ki nas popelje v višave, če stopimo skupaj. Tudi zaradi mojega očeta upam, da to zmoremo in da nam uspe.«

Spominsko ploščo Zvonimirju Simčiču, ki sta jo odkrila sin in predsednik RS Borut Pahor, sta oblikovala arhitekt Tomaž Vuga in kipar Boštjan Novak. »Zaradi tovrstnih korakov, ki smo jih skupaj naredili, sta Slovenija in Italija danes prijateljski in sosedski državi, ki ju povezuje mnogo. Meja med državama, ki je nekdaj tako surovo delila te kraje, se je naposled umaknila prijateljstvu in sodelovanju na vseh področjih. V tem duhu tukaj živite ljudje in v tem duhu bosta nedaleč od tukaj Nova Gorica in Gorica leta 2025 kot somestje skupaj postali edinstvena evropska prestolnica kulture,« je poudaril Pahor.

Med uglednimi gosti je bil tudi nekdanji predsednik RS Milan Kučan, ki je njegovo vizionarstvo prepoznal v času svojega predsedovanja in postal prijatelj Zvonimirja Simčiča, zaradi njegovega strokovnega vpliva in povezovalne vloge na obeh straneh meje pa sta dogodek počastila tudi slovenski in italijanski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Jože Podgoršek in Stefano Patuanelli. Prisotni so bili tudi slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj ter italijanski veleposlanik v Sloveniji Carlo Campanile, slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk ter italijanski iz Kopra Giovanni Coviello, župana občin Nova Gorica in Gorica, Klemen Miklavič in Rodolfo Ziberna, predstavniki občine Brda z županom Francem Mužičem na čelu, ki so bili organizatorji spominske obeležitve, ugledni predstavniki vinske stroke in vinarstva, izjemni vinarji z obeh strani meje in še oba predsednika vinskih konzorcijev, kjer je za zemljo značilna opoka, David Buzzinelli za Collio, ter Paolo Valle di Buttrio za Collio Orientali.

Da bi zgodba o Zvonimirju, o rebuli, Brdih in Colliu obšla svet, se pripravlja tudi knjiga o žlahtnem bogastvu regije Brda-Collio, o njihovem tekočem zlatu - rebuli. Knjiga z naslovom Gold Wine (Zlato vino) bo še letos izšla izpod peresa Američana, ki živi v Sloveniji, Noahe Charneya, in sicer pri eni najuglednejših mednarodnih založb – to je založba Rowman & Littlefield s sedežem le streljaj iz Washingtona.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava