Od nekdanjega zaselka ostalo le nekaj kamnitih zidov

Tokrat so se odpravili na Flondar. Amatersko športno združenje Mladost je v nedeljo izpeljalo svoj sedmi zgodovinski pohod, na katerem se je nabralo nekaj več kot devetdeset udeležencev, ki sta jih na odkrivanje sledi prve svetovne vojne vodila raziskovalca krajevne zgodovine Mitja Juren in Paolo Pizzamus.

Doberdobski športni delavci so svoj zadnji pohod izpeljali leta 2019, ko so se odpravili na Brestovec. Zadnji dve leti je dogodek odpadel zaradi pandemije; ker so letos razmere boljše, so se odločili, da ponovno poskrbijo za organizacijo pohoda. Udeleženci so se zbrali pri nogometnem igrišču v Doberdobu, od koder so se odpravili v Štivan. Parkirali so ob ovinku pred vasjo in se zatem odpravili po pobočju do Flondarja, kjer je nekoč stal zaselek, oz. do kote 146. »Flondar je bil med prvo svetovno vojno za avstro-ogrsko vojsko izredno pomembna strateška obrambna točka pred Grmado. Italijani so Flondar prvič zavzeli v 10. ofenzivi maja 1917, junija je sledil avstro-ogrski protinapad, tako da so območje ponovno izgubili. Drugič so ga zavzeli v 11. ofenzivi avgusta 1917 in ga zatem še enkrat izgubili septembra 1917. Avstro-ogrska vojska je na Flondarju preizkusila nov način bojevanja, ki je predvideval zelo hitre premike elitnih enot in napade na odsekih med dvema italijanskima brigadama; tovrsten način napadanja so zatem uporabili med prebojem pri Kobaridu oktobra 1917,« je med drugim pojasnil Mitja Juren in opozoril, da je bil med vojno zaselek pod Flondarjem popolnoma uničen; na starih katastrskih mapah je bila zarisana večja kmetija s tremi stavbami, ki jih po vojni niso nikoli obnovili. Do današnjih dni se je od zaselka ohranilo le nekaj zidov. Po Flondarju so si ogledali še dva železniška podvoza, v katerih so bili med vojno nastanjeni italijanski vojaki, saj so v notranjosti postavili ležišča in uredili skladišče za orožje. 4. septembra 1917 je avstro-ogrska vojska napadla podvoza; v južnem, ki je bil večji, se je vnel požar, v katerem je zgorela cela italijanska brigada Valtellina. Umrlo je med 1000 in 1500 vojakov. Njim v spomin so italijanske oblasti postavile dva spomenika, prvega že leta 1919 in drugega leta 1923, ki so si jih pohodniki ogledali. Juren je Flondarju posvetil tudi knjigo; z njim sta pri njenem pisanju sodelovala Paolo Pizzamus in Nicola Persegati. Izdana je bila leta 1917, ob stoletnici bojev na Flondarju.Ob zaključku pohoda, pri organizaciji katerega je sodeloval tudi ZSŠDI, je sledilo družabno srečanje na nogometnem igrišču Mladosti v Doberdobu.