Pisanje kot pot do osebne rasti in notranjega miru

»Za vse, ki ste dolgo pluli – in si zdaj želite mirnega morja«. Tako piše na hrbtni strani platnice pesniške zbirke Val in Mir, ki so jo pred dnevi predstavili v Kulturnem domu v Gorici. Avtorica pesniških razmišljanj je Arjeta Ajvazi, ki ustvarja pod umetniškim imenom Arietta. Po rodu je Albanka iz Makedonije, že nekaj let pa živi v Štandrežu. Po poklicu je mikrobiologinja in je zaposlena kot vodja čistilnih naprav v Desklah. Kot je sama povedala, se je z družino preselila v Slovenijo, ko ji je bilo osem let. Živela in doštudirala je v Ljubljani, nato jo je pot zanesla v Deskle, naposled pa si je nov dom uredila v Štandrežu.

Z »novopečeno« Štandrko se je o knjigi in njenem ustvarjalnem delu pogovarjala Petra Škarja, predstavnica založbe 5ka, ki je knjigo izdala. Kulturnega večera se je udeležilo veliko ljudi, saj gre za besedno ustvarjalko, ki je že opozorila nase in ima veliko znancev zlasti na novogoriškem območju. Kar nekaj je bilo takih, ki so prvič prestopili prag goriškega hrama kulture. To je v svojem uvodnem nagovoru poudaril tudi predsednik Igor Komel, ki je navzočim obrazložil cilje in pomen Kulturnega doma, v katerem so prav vsi dobrodošli, seveda tudi avtorji različnih kulturnih izročil.

Piše izključno v slovenščini

V prijetnem klepetu sta nato založnica Petra Škarja in avtorica Arietta razčlenila zbirko, še prej pa nekaj misli namenila poeziji in nasploh ustvarjalnosti v književnem svetu. Pazljivi poslušalci so izvedeli, da pred sabo imajo predstavitev tretje Ariettine knjige in da se je avtoričin vstop v svet literature začel pred dvema letoma in da je njen način izražanja izključno v slovenščini. Poudarila je še, da v slovenščini tudi razmišlja in sanja. Petra Škarja je tudi povedala, da založba 5ka izdaja knjige le v slovenskem jeziku in da so se z Arietto kar dobro ujeli. Albansko-slovenska ustvarjalka je začela pisati že pri petnajstih letih. Dve leti kasneje je imela za sabo že dva romana, ki pa nista bila izdana, a sta vendarle pomenila začetek poti, o kateri je sanjala kot najstnica. Njen knjižni prvenec je izšel kakih deset let kasneje, nato mu je sledila otroška zgodba O dečku, ki je imel zlato srce. ki je bila prevedena tudi v albanščino. Zdaj je izšla zbirka Val in Mir. Pripomnila je, da ji pisanje veliko pomeni, saj ji pomaga, da notranje raste. O knjigi Val in Mir je povedala, da je z njo želela najti ravnovesje in notranji mir: Val predstavlja čustvo, Mir pa razum. Vsebina zbirke pa je tako sestavljena, kot bi šlo za pogovor med Valom in Mirom. Prvi sprašuje, drugi pa odgovarja. Knjiga je napisana v tekočem, skoraj poetičnem slogu in je idealno branje za vsakogar.

Pogovor je nanesel tudi na bralno kulturo, ki pri mladih na žalost nekoliko usiha. Obe sogovornici sta pri tem bili mnenja, da otroke moramo spodbujati k branju, ker samo tako raste in se razvija človeška domišljija. Danes vse hiti, knjiga pa je sredstvo, ki človeka umiri in mu nudi duhovno rast ter potreben premislek o lastnem življenju.