Ob pripravi na konservatorsko-restavratorsko obnovo glavnega oltarja cerkve Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici v Novi Gorici so strokovnjaki odkrili, da je milostna stenska poslikava Kostanjeviške Marije v resnici precej večja od oltarne niše, saj je njen del skrit pod kamnitim oltarjem in obodnimi ploščami.
V cerkvi na Kostanjevici bo med letošnjim letom potekala konservatorsko-restavratorska obnova glavnega oltarja. Del oltarja je tudi milostna podoba Kostanjeviške Marije, ki predstavlja duhovno, simbolno in zgodovinsko srce cerkve. Zaradi izrednega pomena te stenske poslikave za širši kulturni prostor in pričakovane zahtevne obnove, ki je pred vrati, so v torek strokovnjaki z Restavratorskega centra in novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvedli več preiskav.
Odvzeli devet vzorcev
»Stensko poslikavo smo preiskali s termografsko kamero, ki omogoča opazovanje strukturnih nepravilnosti nosilca. S poslikave smo odvzeli 9 vzorcev za laboratorijske analize, s katerimi bomo identificirali število poslikav ter uporabljene materiale. Morda nam na podlagi le-teh uspe poslikave umestiti tudi v zgodovinski okvir,« pojasnjujejo strokovnjaki z Restavratorskega centra in novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvedli več preiskav, ki opozarjajo, da so na površini umetnine izvedli tudi multispektralno analizo.
»Najprej smo sliko osvetljevali z vidno svetlobo pod različnimi zornimi koti, ki nam pokaže površinsko strukturo in vizualne spremembe. Nato smo nadaljevali z infrardečo osvetlitvijo, ki nam lahko razkrije barvne nanose tik pod površino. S pomočjo teh podob lahko lažje ločimo nekatere pigmente med seboj in opazujemo napise na osnovni grafita. Na koncu smo sliko dokumentirali še z ultravijolično fluorescenco, ki nam je zelo nazorno prikazala kasnejše dodatke, kot so retuše, preslikave in zaščitni premazi,« opozarjajo strokovnjaki, po katerih se je na poslikavi že pokazalo tudi prvo večje presenečenje, kar je pri večletni obnovi samostanske cerkve na Kostanjevici v bistvu že skoraj navada. Izkazalo se je, da je stenska poslikava v resnici precej večja od oltarne niše, ki jo obdaja, tako da je del poslikave skrit pod kamnitim oltarjem, del pa jo je zastiral okvir iz kamnitih plošč. Levo ob Marijinem prestolu se je pokazala naslikana moška figura, ki Mariji poklanja nek predmet. Nad figuro, katero delno prekriva pozidava oltarnega nastavka, je vidna tudi manjša stavba – verjetno cerkvica. Poslikava je zaenkrat še težko berljiva, a zagotovo bodo rezultati preiskav in konservatorsko-restavratorski poseg, ki sledi, podali mnogo novih zanimivih podatkov o umetnini, kot tudi o zgodovini frančiškanskega samostana na Kostanjevici.
Konservatorsko-restavratorska obnova se bo pričela v mesecu februarju. Dela na oltarju bo izvajala ekipa restavratorjev pod vodstvom Klavdija Zalarja, dela na stenski poslikavi pa Anka Batič.