Poklon Goričanom, ki so se borili za Avstro-Ogrsko

Gorica se je končno s spomenikom poklonila svojim sinovom, ki so se med prvo svetovno vojno borili v avstro-ogrski uniformi in se v marsikaterem primeru niso vrnili domov. Odkritje spomenika je potekalo prejšnjo soboto, ko se je kljub mrzlemu in vetrovnemu vremenu zbralo veliko ljudi, kar nedvomno pomeni, da mnogi Goričani še čutijo povezanost z avstro-ogrskim cesarstvom, ki je v naših krajih vladalo več stoletij. Prisotna so bila tudi vojaška združenja s svojimi prapori ter predstavništvo Društva soška fronta 1915-1917 iz Nove Gorice. Goričanom, ki so se borili z avstro-ogrsko armado na srbski fronti, v Galiciji, v Tirolah, nekateri tudi na soški fronti in na Piavi, so postavili spomenik v obliki piramide. Za njegovo postavitev nosi zasluge društvo Isonzo, ki proučuje dogajanje med prvo svetovno vojno, postavlja tematske razstave in izdaja knjige na to temo. Na odkritju spomenika sta v imenu goriške občine navzoče nagovorila župan Rodolfo Ziberna in odbornik za kulturo Farizio Oreti, osrednji nagovor je imel predsednik društva Isonzo Andrea Spanghero, ki se je sprehodil skozi razne faze zamisli, načrtovanja, pridobivanja dovoljenj in na koncu še postavitve spomenika v goriškem parku, ki je namenjen prav spominskim obeležjem.

Preveč časa pozabljeni

Spanghero je med drugim poudaril, da je Gorica zaradi zgodovinskih zapletov preveč let pozabila na svoje sinove, ki so bili kot takratni avstro-ogrski državljani poslani v klavnico prve svetovne vojne. Po Spangherovih besedah je naša dolžnost, da se jih spomnimo in da jih počastimo z vidnim obeležjem, ki mu smisel dajejo tudi napisi v štirih jezikih takratne in deloma tudi sedanje Gorice: v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini.

Po odkritju piramide in njenem blagoslovu so bili v teh jezikih prebrani tudi napisi, ki so navedeni na štirih stranicah obeležja. V slovenščini je napis prebrala prof. Costanza Luis, sicer pa pravi: »Goričanom vpoklicanim v avstro-ogrsko vojsko, ki so od avgusta leta 1914 odhajali na oddaljena bojišča, od koder se jih veliko ni vrnilo«. Nad napisi sta vklesani letnici 1914-1918, pod njimi pa glavna bojišča: Srbija in Galicija, Soška fronta in Kras, planota Asiago in Piave. Občuteno slovesnost sta zaključila polaganje venca s strani krajevne izpostave Avstrijskega Črnega križa ter priložnostna skladba vojaškega trobentača.