Poklon Kosovelu skozi glasbo, besedo in recepte

Besede, pesmi in jedi v spomin na enega največjih slovenskih pesnikov v letu, ko obeležujemo 120. obletnico njegovega rojstva. Na Ta veseli dan kulture je Zveza slovenskih kulturnih društev v Trgovskem domu v Gorici priredila kulturno-kulinarični večer Na aperitivu s Kosovelom – Kulinarična zgodba o Srečku Kosovelu. Dogodek je bil uvod v niz Ta veseli december kulture, ko bodo v različnih vaseh in društvih, ki so včlanjena v zvezo, prirejali taka in drugačna kulturna srečanja. Glasbeno-kulinarični večer so oblikovali dramski igralec in radijski voditelj Ilija Ota, duo Samoč, ki ga sestavljata Nastja Jaženkovič in Martin Ukmar, ter chefinja Chiara Canzoneri, ki je poskrbela za kulinarični del. Večer je potekal pod pokroviteljstvom Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Dežele Furlanije - Julijske krajine.

Še vedno nagovarja

»Današnji večer nas simbolno povezuje s pesnikom, ki je znal s pomočjo besede nagovoriti tedanje in tudi sedanje čase. Kosovel je bil glasnik resnice, hkrati pa poet, ki nas uči, da je kultura najčistejša oblika izražanja naše duše. Njegove misli nas opominjajo, da kultura ni le stvar preteklosti, temveč živ utrip sedanjosti in ključen temelj naše prihodnosti,« je uvodno pozdravila Maja Humar, pokrajinska predsednica ZSKD za Goriško, ki je tudi pojasnila, da bodo v sklopu pobude Ta veseli december kulture društva povezana v zvezo priredila pester mozaik kulturnih dogodkov v mestu in po vaseh, saj je »kultura eno najlepših daril, ki jih lahko podarimo drug drugemu«.

Skozi Srečkovo zgodbo je publiko popeljal Ilija Ota, ki je interpretiral nekaj odlomkov iz osebnih zapisov Srečka Kosovela, pa tudi nekaj spominov nanj in utrinkov iz njegovega življenja. Slišati je bilo spomine, ki jih je sestra Antonija imela o njegovem rojstvu, o odnosu, ki ga je Kosovel imel ne samo s književnostjo, ampak tudi z umetnostjo in glasbo, ki ga je spremljala že od otroštva, njegove izpovedi o svojih pesmih in razmišljanja o Kosovelovem plodovitem ustvarjanju. S pripovedjo o življenju Srečka Kosovela so se prepletale avtorske uglasbitve Kosovelovih pesmi, ki sta jih izvajala Nastja Jaženkovič in Martin Ukmar, med katerimi so bile pesmi Rdeči cvet, Pesem s Krasa, Ostri ritmi in Predmeti brez duše. Preplet besed in glasbe so obogatili prigrizki, ki jih je Chiara Canzoneri pripravila po navdihu iz zbirke receptov Kosovelove sestre Tončke oz. iz knjige Kako so kuhali pri Kosovelovih in so še poglobili doživljanje Kosovelovega sveta. Tako je publika pokusila Tončkine polpete, liziko iz frica in varianto Tončkinih obloženih kruhkov.

»Zakaj Srečko Kosovel še danes ostaja tako živo berljiv in aktualen? Mogoče zato, ker je pisal o človeku, o njegovi stiski in občutkih, življenju, smrti in tudi o lepoti. In mogoče zaradi njegove zavesti o slovenski in evropski identiteti, njegove povezanosti s Krasom in Primorsko nasploh, njegovega vpogleda v usodo Evrope ter propadanje sveta in človeka, ki ga doživljamo danes,« je bilo še slišati.