Sreda, 25 maj 2022
Iskanje

Posodobljeni programi in še več raziskovanja

Na čelo Univerze v Novi Gorici prihaja Boštjan Golob

2. feb. 2022 | 6:25
Dark Theme

Vajeti Univerze v Novi Gorici (UNG) danes prevzema prof. dr. Boštjan Golob. Rektorsko insignijo mu bo na slovesni inavguraciji predal njegov predhodnik, prof. dr. Danilo Zavrtanik. Golob je bil za novega rektorja Univerze v Novi Gorici izbran 3. junija lani na seji upravnega odbora. Univerzo bo vodil v mandatu 2022–2026. Prihaja iz Ljubljane, nazadnje je deloval na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in na Inštitutu Jožef Stefan.

Tako kot vaš predhodnik, ste tudi vi fizik. Vaša dosedanja kariera je bogata, mednarodno vpeta. Kakšen izziv za vas predstavlja vodenje UNG?

Gre za novo fazo življenja, govorim čisto z osebnega vidika. Že nekaj časa sem razmišljal o tem, da bi se dalo v slovenskem raziskovalnem in visokošolskem prostoru narediti nekaj dobrega. Potem pa se je pojavilo vprašanje, s kakšnega položaja bi bilo to lažje delati: s funkcije rektorja ali s kakšne druge funkcije na kakšni drugi univerzi ali inštitutu? Nekaj časa sem torej razmišljal in se nazadnje odločil, da je to s čisto osebnega stališča zelo zanimiva pozicija. Kot rečeno, ne gre samo za UNG, za katero upam, da bo nadaljevala z zelo organskim razvojem, ki ga ima zadnjih 25 let. Ne gre torej za to, da bi se ekspanzivno širila, ampak za to, da širi svojo dejavnost, kolikor jo lahko ob dani kadrovski sestavi. Gre pa tudi za širše sodelovanje med inštitucijami v slovenskem prostoru.

Kako se nameravate spopasti z neuresničeno zgodbo o univerzitetnem kampusu?

Kampus je nuja za UNG. Za univerzo te velikosti je kampus nuja za njeno dobro delovanje, po drugi strani je tudi njen obraz navzven. In to je lahko odličen obraz. Kar se tiče »projekta kampus«, bi rekel takole: trudimo se apelirati na vse družbene dejavnike, lokalne skupnosti in širše, da uspemo nekje najti zemljišče zanj. Zaenkrat nimamo nobene konkretne pogodbe. Ko bomo enkrat imeli podpisano pogodbo za nakup zemljišča, takrat se bo vedelo, kje kampus bo. Do takrat smo odprti za kakršnokoli sugestijo in aktivno delamo na tem, da bi našli zemljišče zanj.

V kakšno smer bo šla UNG pod vašim vodstvom?

Nobenih radikalnih zasukov ne bo. Kar bi radi naredili v programu, ki ga še dopolnjujemo, je okrepitev nekaterih raziskovalnih dejavnosti, še posebej na področju ved o življenju – biotehnologije, biomedicine, raziskovalne onkologije. Na pedagoškem delu je nekaj idej o posodobitvah obstoječih študijskih programov s sodobnimi vsebinami, na primer študij migracij. UNG praktično izhaja iz Fakultete za znanosti o okolju, ki še vedno nima koncesije, pa čeprav je to njena ustanovitvena dejavnost in verjetno najbolj strokovna šola v Sloveniji na tem področju. V današnjem času je pomembno tudi, da se znanost o okolju širi na področje klimatskih sprememb. Skratka, to so stvari, ki jih bomo skušali doseči. Po drugi strani pa gre tudi za uvajanje novih študijskih programov, kar pa zahteva več časa in napora. Na stičišču naravoslovja in družboslovja so, na primer, znanstveni novinarji, ki potrebujejo znanje z obeh področij. Pri ustanavljanju takih programov bi mogoče lahko vzpostavili sodelovanje med različnimi inštitucijami znotraj Slovenije, na primer po vzoru programov dvojnih diplom.

Vaš predhodnik se je velikokrat obračal tudi v čezmejni goriški prostor. Nekaj časa sta v Gorici delovala dva programa UNG, bil je tudi zelo naklonjen ideji o trojezični univerzi na meji, skratka v povezovanju z Gorico je videl velike prednosti. Kaj vi menite o tem?

Prenos rektorskih dolžnosti med nama traja že šest mesecev, tako da gre res za zvezan prehod. Ampak o teh stvareh smo se začeli pogovarjati šele nedavno, tako da zaenkrat kakšnih konkretnih načrtov ne bi mogel povedati. Gotovo pa je ta prostor meni kot neavtohtonemu prebivalcu zelo zanimiv. Morda sem manj pesimističen kot Danilo (Zavrtanik, op. n.), ki meni, da so to zamujene priložnosti. »Never say never« (nikoli ne reci nikoli), morda pa se v prihodnosti še pokaže kakšna priložnost.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Italijanska vlada je odločila, da zaradi manjše razpoložljivosti energentov zaradi vojne v Ukrajini temperature ob uporabi klimatskih naprav ne smejo biti nižje od 27°C, pozimi pa ne bodo smele presegati 19°C (+/- 2°C).

17. maj. 2022 | 6:00
Soglašam, ker menim, da gre za upravičeno žrtev
Soglašam le delno, ker menim, da je ob omenjenih temperaturah poleti pretoplo in pozimi premrzlo za življenje in delo
Odločitev zavračam, ker menim, da je neustrezna
Odločitev odločno zavračam, ker menim, da gre za neupravičeno žrtev
Ne vem
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo