Torek, 26 maj 2020
Iskanje

Pred sto leti je razsajala španska gripa

V dveh letih je v Italiji umrlo 375.000 ljudi, v Avstro-Ogrski pa 300.000

Evropa |
23. mar. 2020 | 8:12
Dark Theme

Še nedavno smo bili prepričani, da je koronavirus stvar Kitajske, in da nas ta bolezen ne more presenetiti. Kaj kmalu pa smo spoznali, da se je virus bliskovito razširil po vsem svetu in močno prizadel ravno državo, v kateri živimo. Tisti, ki se radi ukvarjamo z dogodki iz preteklosti, zlasti z dogajanjem med 1. svetovno vojno in takoj po njej, pa si ne moremo kaj, da se ne bi v tem trenutku spominjali podobne nadloge, ki je svoje glavno žarišče imela v Evropi. To je bila epidemija španske gripe, ki je izbruhnila konec leta 1917 v Franciji in je svoj višek imela v naslednjih dveh letih.

V Evropo je prišla z ameriškimi vojaki, ki so prišli pomagat vojskam antante. Ni čudno, da se je ta gripa razpasla prav med vojaki, ki so se na frontah borili v nezdravih okoliščinah ter v prenatrpanih strelskih jarkih in kavernah. Epidemiji sprva niso namenili posebne pozornosti in so jo obravnavali kot običajno gripo, ki da traja tri do štiri dni. Svojo pravo lice pa je španska gripa dosegla poleti 1918, ko je pričela svoj smrtonosni pohod, najprej med vojaki, nato pa še med civilnim prebivalstvom. Poimenovali so jo španska gripa, ker je o njenih smrtonosnih učinkih prvi spregovoril španski tisk. Španija namreč ni bila soudeležena v vojni in njeni časopisi niso bili podvrženi strogi vojni cenzuri.

Okuženi so umirali za pljučnico, bolezen pa je zahtevala strahoten smrtni davek. Točno število ni bilo nikoli ugotovljeno; španska gripa, podobno kot današnji koronavirus, se je namreč v mnogih primerih pridružila drugim boleznim. Iz frontnih žarišč se je bliskovito razširila po vsem svetu in je pomorila več ljudi kot sama vojna. Govori se celo o 50 in več milijonih umrlih. Iz takratnih kronik izhaja, da je prizadela zlasti ljudi iz urbanih središč, manj pa podeželje. Težko pa jo je bilo zdraviti, ker ni bilo na voljo ustreznih zdravil: penicilin so odkrili kasneje. Gripa je bila usodna tudi za mnoge zdravnike, ki so živeli in umirali ob svojih bolnikih. V dveh letih je v Italiji zaradi španske gripe umrlo kakih 375.000 ljudi, v deželah razpadajoče Avstro-Ogrske pa okrog 300.000.

O španski gripi so govorile tudi naše babice, ki so tista strašna leta s kopico otrok preživljale v begunskih taboriščih, kjer so se kužne bolezni kar vrstile. Z grozo so se spominjale davice in ošpic, ki sta jeseni 1915 morili v velikem taborišču Gmünd na sedanji avstrijsko-češki meji. V glavnem so umirali otroci do 5. leta starosti. Tudi v drugih barakarskih naseljih ni bilo nič bolje. Leta 1918 se jim je pridružila še španska gripa.

Pred skoraj 30 leti mi je o tem pripovedovala Adela Rebolica iz Gorice. Njena družina je begunstvo doživljala v kraju Zistersdorf, severno od Dunaja. Španska gripa jih je obiskala oktobra 1918: najprej je umrla Adelina sestra, sedemletna Cvetka, nekaj dni kasneje pa mama Henrika. Obe sta pokopani v Zistersdorfu.

Podobno se je dogajalo tudi med našimi ljudmi, ki so bili begunci v Italiji. Zgodbo mi je zaupala zdaj že umrla Klementina Humar iz Števerjana, begunka v Turinu. Z gripo so se Humarjevi srečali jeseni 1918, malo pred koncem vojne. Člani številne družine so dobili visoko vročino in odpadali so jim lasje. Bolezen pa je bila usodna za najmlajšo v družini, komaj triletno Elizabeto. Pokopana je v piemontski prestolnici.

Zanimivo in skoraj neverjetno zgodbo pa mi je pred leti pripovedovala Roža Figelj iz Štmavra. Po povratku iz begunstva je družina nekaj časa živela na Placuti v Gorici. Za špansko gripo so zboleli vsi štirje člani družine. Roža se je spominjala, da jim je mama pripravljala obroke z moko, ki je zaudarjala po petroleju in kuhala nek smrdljiv zvarek, za katerega je pravila, da je zdravilni čaj. Zavrela je vodo in vanjo vrgla nekaj oglja, ki ga je z žlico vzela iz štedilnika. To črno tekočino je precedila, dodala sladkor in »čaj« je bil pripravljen. »Namesto da bi pomrli v strašnih mukah, smo v nekaj dneh popolnoma ozdraveli,« se je spominjala gospa Roža.

Podobnih zgodb je bilo še veliko. Naposled se je virus unesel, a je za sabo pustil strašno zapuščino. Verjamemo, da nam bo uspelo ukrotiti tudi covid-19, svoj doprinos k zmagi pa moramo z upoštevanjem navodil za preprečevanje širjenja koronavirusa dati vsi občani.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Za katero prepoved si najbolj želite, da bi jo odpravili?

6. maj. 2020 | 17:24
Prepoved ležanja na plaži
Prepoved prostega prečkanja meje
Prepoved obiska prijateljev
Prepoved skupinskih športov
Prepoved normalnega obratovanja barov in restavracij
Vse sedanje prepovedi so na mestu
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo