Prilagajajo se razmeram, nadaljujejo z načrtovanjem

Od 10. marca v uradih Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje v Gorici ni več nikogar. V virtualnih uradih na svojih domovih pa zaposleni pri EZTS GO delajo kakor ponavadi, le na daljavo. Pri EZTS GO so bili na nove razmere pripravljeni, saj so bili vsi uslužbenci s tehnološkega vidika že ustrezno opremljeni: z raznih elektronskih naprav so že imeli dostop do elektronske pošte, aplikacij, strežnikov, na katerih delijo datoteke in dokumente. V zadnjih letih so se tudi odločili za okolju prijazno metodo dela, v sklopu katere porabijo čim manj papirja: vse dokumente uporabljajo v digitalni obliki. To je seveda zelo uporabno že v normalnih razmerah, predvsem v slučaju srečanj in sej, ki ne potekajo na sedežu ustanove. V trenutku, ko so se odločili za delo na daljavo, pa je vse lahko steklo nemoteno že od prvega dne. Delovna skupina se vsak dan sestaja preko videokonferenc. Delo se tako z upravnega vidika nadaljuje brez težav, nekatere dejavnosti, ki zahtevajo stik med ljudmi, pa so morali prilagoditi razmeram. Čezmejne ekipe raznih projektov so preko tehnologije lahko vsekakor nadaljevale z raznimi dejavnostmi.Direktor EZTS GO Ivan Curzolo nam je v pogovoru razjasnil, kako se soočajo z delom na daljavo in nadaljevanjem raznih projektov Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.

Uslužbenci EZTS delate na daljavo, skupščina EZTS pa že dalj časa ne zaseda. Tudi sejo goriškega občinskega sveta, med katero naj bi imenovali nove člane skupščine, so morali zaradi izrednih razmer preložiti. Kako je to vplivalo na vaše delo?

Resnici na ljubo to ne vpliva veliko na naše vsakdanje delo. Seveda pa bo vse odvisno od tega, koliko bodo trajale izredne razmere. Ko se je epidemija pojavila tudi pri nas, ni bilo takoj jasno, ali se bo seji dalo vseeno izpeljati, posledično tudi imenovanja novih članov skupščine. Zdaj pa je vedno bolj očitno, da bodo izredne razmere verjetno dolgotrajne, zaradi česar bi bilo vredno pomisliti, da se omenjeni srečanji opravi na daljavo, preko videokonference. V zvezi s tem sem bil že v stiku z goriškim županom Rodolfom Ziberno, jasno pa je, da imajo v tem trenutku na občinski ravni prednost druge zadeve. Zaradi epidemije je pravzaprav delo, kakor sem si ga zastavil, ko sem nastopil vlogo direktorja, nekoliko spremenjeno. Negotovost žal vlada na vseh nivojih, tudi na evropskem v povezavi z načrtovanjem, zato skušamo biti pripravljeni na katerikoli scenarij.

Mednarodni idejni natečaj za preureditev Trga Evrope-Transalpina je požel izredno veliko zanimanja tudi na mednarodnem nivoju. Ste ta uspeh pričakovali? Zakaj je pobuda, po vašem, pritegnila toliko ljudi?

Vedeli smo, da nam bo sodelovanje z mednarodno zvezo arhitektov UIA prineslo določeno vidljivost, vsekakor pa nismo pričakovali takšnega odziva. Število prijav kaže na ambicije in vidljivost, ki jo lahko arhitektom da obnova simbola, kakršen je Trg Evrope. Ne gre le za javni prostor, a za kraj z močnim simbolnim nabojem. Tega se moramo zavedati tudi v ključu razvoja.

Kako pa poteka delo za kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025?

Z birokratskega vidika poteka vse kakor ponavadi. Trenutno čakamo na smernice komisije, ki nas je prepustila v drugi krog: na tej podlagi bomo prijavno knjigo razširili od 60 na 100 strani. Oddati jo moramo predvidoma do oktobra, vendar je možno, da bo prišlo do manjše zamude v celotnem postopku. Uradnega ni še ničesar, vendar tega ne izključujemo. S tem je tudi povezan arhitekturni natečaj: zato, da bi ne prišlo do katerekoli težave, roka za oddajo ne bomo prestavili na preveč oddaljen datum, da ne bi morebitne zamude vplivale na dejavnosti za kandidaturo. Rok za oddajo prijav zapade 31. julija, rok za oddajo projektov bomo sporočili naknadno.

Ali v sklopu EZTS GO pripravljate kak nov projekt?

V glavnem trenutno prejemamo vabila za sodelovanje pri projektih, ki jih drugi pripravljajo. Sredstva za obdobje programiranja 2014-2020 so namreč že zasedena. Gledamo pa vnaprej, v programsko obdobje 2021-2027, saj skušamo razumeti, kako se bo situacija razvila. V prehodu med enim obdobjem in drugim namreč že v normalnih razmerah pride do »luknje«, saj nove razpise bi v tem primeru pričakovali vsaj ob koncu leta 2021, ne prej. Glede na epidemijo koronavirusa pa bo verjetno prišlo do zamud, kar pomeni, da bo »luknja« še večja. Zaradi tega so na evropskem nivoju v teku razprave o tem, da bi se načrtovanju 2014-2020 namenila dodatna sredstva, s katerimi bi prebredli to obdobje. Ponavljam, da se pri EZTS GO pripravljamo na vsak možen scenarij, dokler ne pride do konkretnih odločitev, pa nimamo druge izbire, kot da čakamo.

Zaradi koronavirusa smo na meji doživeli tudi marsikaj, kar smo mislili, da se ne bo moglo več zgoditi ...

Zaprtje mejnih prehodov, ki smo mu priča v teh tednih, nas je pri EZTS posebej razžalostilo. Taki dogodki pa nam dajejo še več zagona, da se še bolj potrudimo in skušamo preprečiti, da se kaj takega ponovi. V danih razmerah zaradi koronavirusa so ukrepi morda razumljivi, vendar način, kako so bili izvedeni, bi se dalo še izboljšati. Potrebujemo več posvetovanja, več sodelovanja v takih primerih. Skale, mreže in razne pregrade na meji so bile za nas šok, a so nam dale razumeti obseg te tragedije. Epidemiji je uspelo nas peljati nazaj v čas, potem ko se je trdilo, da nič nas ne more več peljati nazaj. Moramo se opremiti in dati vse od sebe, da se res ne bomo več vrnili nazaj.