Proces staranja vsakega izmed nas je drugačen

Velika dvorana Mestne občine Nova Gorica je bila pred dnevi nabito polna, saj je predavanje dr. Zvezdana Pirtoška z naslovom Kako ohraniti zdrave možgane pritegnilo veliko število obiskovalcev. Kar sploh ne preseneča: kot pravi Pirtošek, ki je bil prvi predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na nevrološki kliniki UKC Ljubljana in je dolgoletni predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, namreč živimo v času, kjer se v razvitih družbah strahu pred smrtjo telesa počasi umika strah, da bo v globoki starosti naše telo preživelo svoje možgane.

V sodobnem času imamo več pogledov na starost. Prvi je kronološka starost, ki je izražena v številu let, mesecev in dni od rojstva. A proces staranja vsakega od nas je nekoliko drugačen in obstaja vidik starosti, ki ne ustreza nujno številkam v rojstnem listu. To je biološka starost, ki je zlasti pomembna v medicini. »Imam veliko bolnikov, ki so stari 75 let, vendar bi jim človek zaradi načina razmišljanja, gibkosti telesa, nečesa optimističnega v duši pripisal desetletje ali dve manj. In po drugi strani bolnika, ki ima prav tako 75 let, vendar je očitno utrujen in izčrpan, morda na vozičku, z izrazitimi motnjami miselnih procesov, praznega pogleda,« priznava Pirtošek, ki poleg kronološke in biološke starosti razlikuje še med psihološko in socialno starostjo.

Epizodični spomin oslabi

In kaj se pravzaprav dogaja, ko se človeški možgani začnejo starati? Po Pirtoškovih besedah takrat prihaja do zmanjšanja možganskega tkiva (atrofija), manj je povezav med možganskimi celicami v sivini in oslabelo »izolacijo« možganskih poti v belini, oslabljena je prekrvavitev, prihaja pa tudi do znižanja nivoja kemičnih prenašalcev, hormonskih sprememb, kopičenja škodljivih beljakovin, ki jih s starostjo oslabeli možganski mehanizmi ne morejo več odstraniti, in bolj prepustne krvno-možganske bariere. Oslabljena prekrvavitev pomeni povečano tveganje za demenco, možgansko kap, sladkorno bolezen in za zvišan krvni pritisk, medtem ko kopičenje škodljivih beljakovin s starostjo vodi do nevrodegenerativnih bolezni (kot sta Parkinsonova, Alzheimerjeva). Znižanje nivoja kemičnih prenašalcev je največkrat povezana z znižanjem nivoja dopamina, kar vpliva na gibanje in miselne funkcije, pri čemer se nivo dopamina začne zniževati že v zgodnji odrasli dobi in se vsako desetletje zniža za deset odstotkov. Znižujejo se tudi ravni serotonina, kar prispeva k motnjam razpoloženja, acetilholina, kar vodi v motnje spomina, in noradrenalina, kar povzroča motnje pozornosti. »Pri normalnem staranju z leti oslabi predvsem epizodični spomin. Semantični spomin se od srednjih let in v starost krepi, v pozni starosti pa upada. Pri 70 letih po 30 minutah prikličemo v primerjavi z 18-letnikom prosto, brez namigov, le še 75 odstotkov podatkov, ki jih vsebuje določena zgodba. Možgansko slikanje pokaže, da se pri priklicu spominov starejšim aktivirajo dosti širši predeli možganov kot v mladosti,« izpostavlja ugledni nevrolog.