Kmetom iz Vipavske doline je sedaj zagotovljeno namakanje s črpanjem vode iz reke Vipave v Renčah neposredno v namakalni sistem. »Vsak drugi oz. tretji dan zagotavljamo vodo za posamezen krak. Namakalni sistem Vogršček ima tri krake in vsak drugi oz. vsak tretji dan bo v poznopopoldanskih urah zagotovljena voda v sistemu,« pravi Anton Harej, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu. Ta teden črpanje poteka nemoteno, razpored po krakih je že objavljen na spletni strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, pridelovalci so z njim seznanjeni.
Zaradi sanacije pregrade Vogrščka na zajetju je treba jezero za pregrado izprazniti. To pomeni, da je onemogočeno namakanje v času, ko bi ga kmetje najbolj potrebovali, saj se ozračje te dni segreva krepko preko 30 stopinj Celzija. »Dvakrat tedensko namakanje ne bo zadostovalo. Sedaj smo posejali radič, a ta prvi teden, dokler kali, pri taki vročini potrebuje vsakodnevno namakanje,« opozarja pridelovalec zelenjave Srečko Kofol. Kmetje so se sicer razveselili nedeljskih padavin, a to ne bo dovolj za rešitev pridelka. Sanacijo pregrade pozdravljajo, saj je potrebna, dogovor s kmetijskim ministrstvom pa je bil, da bodo dela potekala izven namakalne sezone, od oktobra do marca. Vendar je ministrstvo za okolje, ki je nosilec projekta sanacije pregrade, z deli že začelo.
Za potrebe zelenjadarstva je torej voda ta teden zagotovljena, Vipava ima še močan pretok. Na tak način se sedaj oskrbujejo dosedanji odjemalci vode iz Vogrščka - deset velikih in sto manjših. Sadjarji pa so žal pridelek povečini izgubili že v spomladanski pozebi.
Če bi se sušno obdobje nadaljevalo in bi morali zaustaviti črpanje iz reke Vipave zaradi prenizkega pretoka imajo na kmetijskem ministrstvu v igri še zasilno rešitev: črpanje vode iz zgornjega dela Vogrščka v spodnjega. Tako rešitev bi po Harejevih besedah lahko izvajali določeno obdobje, ohranjajo pa jo kot rezerven scenarij.Nad to možnostjo pa imajo pomisleke ribiči. Ti se sedaj trudijo, da bi iz jezera, ki ga praznijo, pravočasno izlovili čim več rib in jih premestili v zgornji del jezera, kjer je vode sedaj dovolj. Če pa bi v bodoče od tam začeli zagotavljati vodo za namakanje, bi bile ribe lahko znova ogrožene.
Ribe iz spodnjega jezera bodo izlovili z elektro ribolovom, pojasnjuje Kaja Pliberšek iz Zavoda za ribištvo, ki opozarja, da bo mulj, ki se nahaja na dnu in je zelo prevoden, lahko izlov tudi oviral.»To je prvi elektro lov, ki ga bodo izvedli pri reševanju rib iz Vogrščka, novembra je planirana popolna izpraznitev akumulacije. Ocenjujemo, da je v Vogrščku med 40 in 50 ton rib. Pred popolnim izpustom vode moramo torej izloviti čim večje količine, ker ne vemo, kaj se bo dogajalo,« pravi Egon Dolenc, gospodar v ribiški družini Renče. »Sedaj vlagamo vse napore, da najprej s trnkarjenjem izvajajmo izlov predvsem krapov – doslej smo jih izlovili preko tri tone, poleg tega poskušamo še z elektro izlovi. Glede na prevodnost tal bo to sicer težko. Moramo pa poskusiti vse, da rešimo ta vodni živelj iz akumulacije,« pravi Dolenc. Na pomoč so jim prišle tudi ekipe iz Ribiške družine Ilirska Bistrica.