Romanje vere, prijateljstva in povezovanja

Nekdanjo solkansko pražupnijo, ki se je izoblikovala pred letom 1000, so v nedeljo proslavili s svečano mašo v solkanski cerkvi sv. Štefana. Spominske obeležitve se je udeležilo veliko ljudi z obeh strani meje, saj Solkan velja za prafaro širšega goriškega območja.

Da je bilo krščanstvo v naših krajih prisotno že pred 1500 leti, priča najdba glinene oljenke, odkrite med izkopavanji na domačem vrtu družine Klemenčič-Komavec le nekaj metrov za cerkvijo v Solkanu, ki jo arheologi umeščajo v obdobje od 4. do 6. stoletja po Kristusu. Oljenka je bila sicer nekoliko poškodovana, a je razvidno, da jo krasijo Kristusov monogram in stilizirani palmovi listi, simbol mučeništva in zmage nad smrtjo.

Dvojezična maša

V spremstvu številnih župnikov z obeh strani meje sta verski obred darovala koprski škof Peter Štumpf in goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli, zato je celoten obred potekal dvojezično. Tudi nekatere pesmi, ki so odmevale s kora, so bile zapete v obeh jezikih.

V svoji homiliji je koprski škof izrazil veselje, da so ljudje v Solkan prišli tudi z druge strani meje. To je romanje vere, prijateljstva in povezovanja, je povedal škof Štumpf in pripomnil, da je pobudo za skupno srečanje dal goriški nadškof, kakor da bi že takrat slutil, da ga bo papež Leon XIV. poklical za svojega ožjega sodelavca v Rim. Tega smo veseli, je dodal koprski škof, saj gre za veliko priznanje za goriško cerkev, a smo tudi žalostni, da bomo izgubili iskrenega prijatelja in tvorca sožitja med Goricama. Spregovoril je tudi o najdeni oljenki in krščanstvu na naših tleh. Svojo homilijo je v italijanščini imel tudi goriški nadškof Redaelli, ki je med drugim poudaril, da je treba vedno iskati odnos s sočlovekom, ker je sleherna oseba navsezadnje skrivnost. Iskati je treba pravičnost in ponižnost, ker človeku še zdaleč nista samoumevni, je še posebej naglasil goriški nadškof.

Pri vhodu v cerkev so vsi prisotni prejeli knjižico, ki je v dvojezični obliki opisovala potek verskega obreda, tudi s homilijama obeh škofov. V knjižici je zelo podrobno opisano vse, kar zadeva najdbo oljenke, arheološke raziskave in njeno zgodovinsko povezavo s solkansko prafaro.

Povezovalna vrednost

Na koncu verskega obreda je domačin Jernej Vidmar Bašin, profesor zgodovine na Škofijski gimnaziji Vipava, opisal lončeno oljenko in vrednost, ki jo ta majhen, a izjemen predmet predstavlja za Goriško, saj naše kraje uvršča med okolja, kjer se je že zgodaj pojavila človeška skupnost in uveljavilo krščanstvo.

Predstavnikom župnij, ki so nastale iz solkanske »pramatere«, sta škof in nadškof na koncu obreda podarila replike oljne svetilke, ki bodo kot svetilni okras ozaljšale oltarje nekaterih cerkva in poudarile povezanost z goriško prafaro. Repliko so prejele tudi zamejske cerkve, in sicer 14 goriških mestnih cerkva ter cerkve v Pevmi, Štmavru, Sovodnjah, Štandrežu, Peči in Podgori.

Na koncu se je koprski škof Peter Štumpf zahvalil nadškofu Redaelliju za dolgoletno sodelovanje in mu v imenu goriških župnij podaril sliko, delo rusko-slovenske umetnice Natalije Berezina, ki je pred približno letom dni sodelovala na umetniški koloniji Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.