Še naprej v službi otrok in mladih

Dijaški dom Simona Gregorčiča v letošnjem šolskem letu praznuje osemdeset let delovanja v službi otrok in mladih. Visok jubilej bodo obeležili v nedeljo, 24. maja, ob 17. uri s proslavo v Kulturnem domu, ki nosi pomenljiv naslov Ko zrastemo.

»Dijaški dom je nastal jeseni leta 1945, v težkih povojnih časih, ko so po dolgem obdobju fašističnega preganjanja ponovno zaživele slovenske šole. V prvih desetletjih je dom opravljal zelo pomembno socialno vlogo, saj je omogočil številnim generacijam mladih iz Gorice, predvsem pa iz okoliških vasi, da so se lahko šolali v slovenščini, marsikomu je nudil možnost nadaljevanja študija na višji stopnji. Predvsem od leta 1976, od potresa v Benečiji, je Dijaški dom sprejel tudi veliko število otrok in mladostnikov iz potresnih območij in jim nudil oskrbo in možnost šolanja v slovenskih šolah,« pojasnjuje ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez.

V prvem obdobju delovanja je marsikdo v Dijaškem domu preživel pet, šest ali več let. Spomini na tista leta so za nekdanje učence neizbrisni, tudi zato, ker so nastali v zelo pomembni fazi odraščanja. Vsakdo, ki je bil v tistem obdobju v stavbi v Svetogorski ulici, se zagotovo spominja ravnatelja Mundija, vzgojiteljice Jožice Tomsič, tajnice Vilme, vzgojitelja Oskarja... Seznam bi bil zelo dolg, če bi hoteli vse našteti. V tistih letih je dom pokal po šivih, saj ga je obiskovalo preko sto učencev in dijakov, ki so v stavbi tudi spali.

Poleg oskrbe in pomoči pri opravljanju šolskih obveznosti je Dijaški dom marsikomu nudil prvo priložnost športnega in kulturnega udejstvovanja. V tem kontekstu je v zgodnjih 60. letih nastalo športno združenje Dom, ki je svoje športnike v glavnem črpalo prav v Dijaškem domu. To so bila leta Mladinskega centra, kjer so se mladi soočali, srečevali, tkali prijateljske vezi tudi v čezmejnem povezovanju in sodelovanju. Poleti so na zunanjem igrišču potekali športni turnirji v odbojki in košarki, na katerih so se srečevali mladi z Goriške, Tržaške in tudi iz Nove Gorice.

V drugi polovici 80. let in v začetku 90. let je število dijakov počasi, a vztrajno upadalo. Nove avtobusne in druge povezave z vasmi in odprtje dolgo pričakovane šole v Špetru so prispevali k temu, da se je pri družinah zmanjšala potreba za dom kot ustanovo, kjer učenci in dijaki preživijo ves teden. Leta 1996 so zato dom reorganizirali, družinam so začeli ponujati popoldanski obšolski program, prevoz iz šol in kosila ter strokovno pomoč pri opravljanju šolskih obveznosti. Število prijavljenih je začelo ponovno rasti, hkrati so prvotni osnovni program začeli dopolnjevati z drugimi dejavnostmi, od plesa in angleščine do gledališča in petja. Socialni aspekt ni bil več tako v ospredju, vedno pomembnejša sta začela postajati jezik in premišljena jezikovna strategija. V slovenske šole v Gorici so se namreč vse pogosteje vpisovali otroci iz italijansko govorečih družin in tudi med Slovenci v Italiji je raba slovenskega jezika doživela veliko sprememb.

»Danes obiskuje Dijaški dom 120 učencev in učenk slovenskih šol v Gorici, v glavnem so Goričani. Doma govorijo slovenščino in/ali italijanščino, pa tudi številne druge jezike. Četudi je Gorica majhno mesto, ni izvzeta iz globalnih tokov in je tudi zato tako zanimiva. Delovanje Dijaškega doma tudi danes v odločujoči meri vpliva na vpis otrok v slovenke šole. Veliko staršev se namreč odloči za šolanje v zamejskih šolah, nekaj jih je tudi iz Slovenije, ker računa na pomoč oz. program, ki ga nudi goriška vzgojno izobraževalna ustanova,« razlaga Kristina Knez in ugotavlja, da se poslanstvo Dijaškega doma v letih navsezadnje ni bistveno spremenilo. Glavno vodilo delovanja ostaja ponujati učencem in učenkam ter mladostnikom možnost, da oblikujejo svojo osebnost in razvijajo svojo ustvarjalnost v slovenskem jezikovnem okolju in v družbi vrstnikov. Zagotovo pa so se spremenili družbeno okolje in pogoji delovanja.

Dijaški dom bo jubilej obeležil v nedeljo, 24. maja. V Kulturnem domu se bodo sedanji in nekdanji učenci in učenke predstavili z mozaikom insertov iz muzikalov, ki jih je Dijaški dom uprizoril v zadnjih dvanajstih letih in po katerih je prepoznaven v širšem čezmejnem prostoru. Prireditvi bo sledilo družabno srečanje v Dijaškem domu, na katerega so vabljeni vsi, še posebno nekdanji učenci in učenke ali sodelavci. Na FB strani Dijaškega doma je več informacij o dogodku in tudi o ostalih dejavnostih goriške vzgojno izobraževalne ustanove.