Slike gledalca vabijo v neznani svet

Semiofori je ime razstavi znane goriške umetnice Laure Grusovin, ki je na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Svojevrsten naslov se nanaša na predmete ali pojave, ki nosijo simbolni in kulturni pomen.

Razstavo del, ki so nastala v različnih obdobjih, so odprli v sredo. Goriška likovna ustvarjalka je na ogled postavila kakih 60 slik različnih velikosti in v različnih tehnikah slikanja. Pri slikanju uporablja pretežno oljnate barve, vendar različne likovne podlage: papir, lepenko, platno, les in druge. Vse slike so v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž opremljene z dvojezičnimi podnapisi in ponekod tudi z daljšimi opisi.

Po uvodnem pozdravu predsednice slovenskega centra Franke Žgavec je na odprtju umetnico predstavil umetnostni kritik Francesco Carbone. Lauro Grusovin je postavil med slikarke, ki nas s svojimi deli vabijo, da si predstavljene upodobitve ogledamo pozorno. Poudaril je, da se njena dela rodijo iz vizualne tišine, brez t.i. »wow efekta«. Pri tem je naglasil, da pri umetničinih upodobitvah ne gre za slike, ki jih zgolj opazujemo, ampak so slike tiste, ki gledajo nas. Primerja jih z loputami, ki se odpirajo navznoter in gledalca vabijo v neznan, brezmejen svet. Carbone je Lauro Grusovin umestil tudi med vizionarske slikarje, ki s pomočjo svojih podob odpirajo vrata v neznane svetove. Njeni pogledi se rodijo in razvijejo skozi natančne slikarske postopke, ki se zlasti kažejo v pripravi likovnih podlag, kar predstavlja osnovo umetniškega izraza.

V njenih delih se pojavljajo številni simboli: mačke, drevesa, hiše, maske, gnezda, glasbila, celo žarnice in številni nenavadni motivi. Zato njene slike živijo lastno življenje in v sebi skrivajo več zgodb, ki gledalcu ponujajo možnost srečanja z neznanim. Vse to, je opozoril Carbone, ne smemo jemati in razumeti kot uganko, ki šele čaka na dokončno razlago. Pomen teh slik slej ko prej ostaja odprt, dvoumen in skrivnosten. Svoj poseg je zaključil z ugotovitvijo, da je morda prav to bistvo slikarstva Laure Grusovin: narediti vidno nevidno, naslikati tišino in omogočiti, da podob ne le gledamo, temveč so tudi one tiste, ki gledajo nas. Krajši povzetek Carbonove razlage je v slovenščini podala Franka Žgavec.

Kulturnemu centru Lojze Bratuž za pozornost in gostoljubje, kritiku za predstavitev in publiki za obisk se je na koncu zahvalila sama slikarka in dejala, da je letos njena umetniška pot dosegla 45 let. Po začetnem obdobju iskanja in ovinkarjenja je svojo smer našla v sanjskem, nadnaravnem svetu, ki mu ostaja zvesta še danes.

Izšel je tudi katalog, ki v sliki in besedi opiše umetniško pot Laure Grusovin. Razstava bo odprta do konca januarja, ogled pa je možen med prireditvami ali po predhodni domeni.