Zofka Kveder je poznana odločno premalo

»Zofka Kveder je premalo poznana kot novinarka, feministka, prevajalka in kritičarka. Veliko je treba o njenem delu še raziskovati.« Tako je ugotavljala literarna zgodovinarka Katja Mihurko na predavanju o pisateljičinem življenju in delu, ki je v začetku novembra potekalo v novogoriški knjižnici Franceta Bevka. Pogovor z njo je vodila Maruša Mugerli Lavrenčič.

Kot znano je Slovenija leto 2026 razglasila za leto Zofke Kveder (1878 – 1926). Ob tej priložnosti marsikje potekajo prireditve, razstave in druge zanimive pobude. V novogoriški knjižnici, denimo, je do 27. novembra na ogled prikaz z naslovom Življenje in delo Zofke Kveder. Po radiu in televiziji se govori o pisateljici in pripravlja se tudi gledališka predstava.

Pisala je v treh jezikih

Kvedrova je bila inovativna avtorica, ki je pisala v slovenščini, hrvaščini in nemščini. Živela in ustvarjala je v različnih evropskih mestih - v Ljubljani, Trstu, Bernu, Münchnu, Pragi, Zagrebu in drugod. Njena dela so bila prevedena v več jezikov – v češčino, nemščino, poljščino, bolgarščino, lužiško srbščino, italijanščino in ukrajinščino; njena dramska besedila pa so uprizarjali na slovenskih in tujih odrih.

»Sploh nihče ne ve, da je Zofka Kveder pisala tudi bolj sončna in svetla besedila,« je obrazložila predavateljica in dodala, da letošnje pobude pripomorejo k izboljšanju poznavanja njenih del v javnosti.

Kvedrova je bila pogumna ženska. Svoja besedila je začela objavljati v časopisih. S svojim delovanjem je opozarjala na družbene neenakosti in se zavzemala za boljši položaj žensk - za njihovo izobraževanje, samostojnost in pravico do svobodnega odločanja.

Njen knjižni prvenec (Misterij žene), ki je izšel v samozaložbi v Pragi, je zelo razburil slovensko javnosti (Cankar je takrat zapisal, da so se tako levi kot desni spravili nanjo). Njeno naslednje delo (Iz naših krajev), ki je opisovalo podeželsko življenje, je bilo popolnoma drugačno. Tik pred vojno je izdala protivojni roman Hanka, ki se dogaja na Poljskem. Ženska v tem zapusti moža, ker jo je stalno varal, in nato v Tatrah uredi dom za sirote. Med njena najpomembnejša dela spadajo še Nada, Ljubezen in Amerikanci.

Življenjska pot Kvedrove ni bila običajna. Ker je izhajala iz revne družine, ni mogla obiskovati učiteljišča ali se zaposliti kot poštna uradnica. Od doma je odšla, ker je bil oče težek alkoholik. Nasilja, ki ga je doživela, naj ne bi nikoli čisto predelala. V srednje-evropskem prostoru se je uveljavila kot pisateljica. »Prestopala je meje takratne družbe, družine in Cerkve.« Selitve so vplivale na njeno literarno ustvarjanje.

Mnoge je bodrila k pisanju

Spomniti velja, da je Kvedrova živela od pisateljevanja in prevajanja (denimo, Cankarja). Bila je strastna potovalka in vse, kar je doživela, je odmevalo v njenih delih. Urejala je liste Domači prijatelj, Sijelo za zabavu in pouku, Frauenzeitung, Ženski svijet in Jugoslavenska žena. Kot mentorica je pomagala mnogim pisateljicam. Marico Nadlišek, ki po poroki ni več pisala, je spodbujala, naj spet začne. Tudi Franceta Bevka je bodrila, naj nadaljuje z ustvarjanjem.

Med njenimi proznimi in dramskimi deli so tematske vzporednice (na začetku se je posvečala tudi poeziji). V mnogih njenih besedilih je v ospredju ženska, ki doživi nekaj težkega. Kvedrova je bila kritična do standardizirane podobe družinskega življenja, dogovorjenih zakonov in do nepravilne vzgoje deklet.

Med zanimivimi pobudami, ki jo jih letos izvedli, je omembe vredna tudi ureditev nove kolesarske poti Biciklistinja po poteh občin Loška dolina, Bloke in Loški potok, v katerih je Kvedrova preživela del svojega življenja. Tam so tudi namestili table o pisateljičinim življenju in delu. Zanimivo je, da so Kvedrova dela tudi v tujini predmet raziskav.

Pri orisu njenega življenja, je predavateljica spomnila, da je bila Kvedrova kot goreča Jugoslovanka zelo povezana tudi z Beogradom, kjer so jo srbske avtorice občudovale. Ker je zaradi selitev večkrat doživljala identitetne krize, je v poistovetenju z jugoslovanstvom »našla nekaj, kjer se je vse zlilo;« to so ji Hrvatje zelo zamerili. Na njenem pogrebu so spregovorile Slovenka, Hrvatica in Srbkinja.