Spomnili so se bojev na Goriški fronti

Pred železniško postajo v Gorici so se v soboto spomnili spopadov na Goriški fronti iz leta 1943, ki so povezali Slovence in Italijane v boju proti nemškim okupatorjem in njihovim fašističnim pomagačem. Na svečanosti v organizaciji borčevske organizacije ANPI-VZPI je Mirko Primožič poudaril, da so slovenski in italijanski delavci in kmetje skupaj poprijeli za orožje; bili so znanilci novih odnosov med tu živečima narodoma, saj so se skupaj lotili podiranja dvajsetletnega zidu, ki so ga gradili potujčevalci in preganjalci slovenskega življa. Bili so borci za enakopravnost, svobodo, socialne in politične pravice, a kaj, ko so že takoj po vojni nekateri začeli ugovarjati njihovim dosežkom z izkrivljanjem in prikrivanjem zgodovinskih dejstev.»V povojnem času so bili mnogi pripadniki partizanskih enot izpostavljeni preganjanju, sodnim preiskavam, tudi aretacijam. Krivili so jih zločinskih dejanj in ne zadnje tudi izdaje domovine, fašistične Italije. Odrekali so jim delovna mesta in ni jih bilo malo, ki so bili primorani zapustiti domačije in oditi v tujino. Čakati je bilo treba desetletje, preden se je, po nelahkih prizadevanjih, političnih bojih in tudi sodnih procesih, vse to zaključilo. V povojnem času pa ni bilo enega procesa za odgovorne poveljnike fašističnih in kolaboracionističnih sil,« je poudaril Primožič in opozoril, da se v današnjih časih spet vse bolj širijo prepričanja, za katera smo mislili, da so odpisana za vselej. »Ponovno v Evropi zaradi vojne umirajo nedolžni,« je ugotavljal Primožič in pojasnil, da je treba odločneje zahtevati spoštovanje demokratičnih načel, zapisanih v italijanski ustavi, ki med drugim prepoveduje obnovo kakršnihkoli oblik fašistične stranke.

V uvodnem delu svečanosti je v imenu goriške občine navzoče s kratkim pozdravom nagovorila podžupanja Chiara Gatta, nakar je za Primožičem spregovorila še predsednica goriške sekcije ANPI-VZPI Anna Di Gianantonio, ki je tudi sama opozorila, da današnji čas preveva negotovost. »Čim prej je treba ustaviti vojno, saj zgodovina nas uči, da v njej najvišjo ceno plačujejo revnejši sloji, mladi in ženske,« je poudarila Anna Di Gianantonio, ki je tudi sama izpostavila velik simbolni pomen bojev na Goriški fronti, ko so se delavci iz tržiških industrijskih obratov odločili za upor. »Odpravili so se proti Gorici, da bi zaustavili naciste, brez pravih navodil in le z zaupanjem v bolj izkušene tovariše,« je pojasnila in poudarila, da so se med boji takoj povezali s slovenskimi partizani, s katerimi sta Mario Fantini - Sasso in Mario Modotti - Tribuno pletla stike vse od leta 1942, medtem ko so se vezi med slovenskimi in italijanskimi delavci že pred tem krepile v goriških tovarnah. V zaključku svojega nagovora je tudi Anna Di Gianantonio poudarila, da so vrednote odporništva povzete v italijanski ustavi, kjer so vsa potrebna navodila, s katerimi preprečiti, da bi se fašizem vrnil na plan. »Na nas je, da mu to preprečimo,« je zaključila.