Svetniki včasih tudi vremenoslovci

Najboljši čas za sajenje krompirja je tik pred sv. Jožefom, ki goduje ravno danes, medtem ko je treba z obrezovanjem oljk zaključiti do oljčne nedelje. Kmečko leto - zaključuje se na dan sv. Martina z zahvalnimi obredi - je posejano s svetniki in prazniki, ki so kmete opozarjali, kaj morajo postoriti na svojih njivah in v vrtovih v točno določenem obdobju leta. Z godi svetnikov so kmetje povezali tudi svoja opazovanja glede vremena; da bi si svoje ugotovitve zapomnili, so nastajali vremenski in kmetijski pregovori, ki so pomemben del ljudske dediščine in v številnih krajih z opuščanjem kmetijstva seveda počasi tonejo v pozabo.V Štandrežu tako še vedno vedo povedati, da ledeni možje, sv. Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki godujejo od 12. do 14. maja, lahko »poskrbijo« za občuteno ohladitev tik pred začetkom poletja; ledenim možem sledi 15. maja Zofka, ki je po ljudskem izročilu mokra (ponekod v Sloveniji nič kaj elegantno pravijo, da je »poscana). Če na Zofko močno dežuje, naj bi kakorkoli pomenilo, da bo poletje sončno in toplo.Napoved na dolgi rok je vezana tudi na dan 40 mučenikov (10. marec). »Če na 40 mučenikov dan zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje,« pravi ljudska modrost. V naših krajih velja, da je sv. Valentin (14. februar) prvi pomladin, saj ima ključe do korenin; deset dni kasneje mu sledi sv. Matija (24. februar), ki kot znano led razbija. Če ga ni, ga seveda naredi. Sv. Vid - češenj sit - goduje 15. junija, medtem ko za dan sv. Martina (11. november) kmetje upajo, naj bo »suh, da pozimi raste kruh«.