Ungarettiju posvečajo gledališko igro in razstavo

Goriška in tržiška občina sta v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 skupaj razvili projekt, ki bo posvečen spominu na italijanskega pesnika Giuseppeja Ungarettija (1888-1970). Med prvo svetovno vojno se je kot italijanski vojak udeležil bojev na kraškem bojišču soške fronte, Martinščini je posvečena ena izmed njegovih najbolj znanih pesmi.

V okviru projekta bodo 26. oktobra odprli dvojno razstavo, ki bo razpeta med muzejem sv. Klare v Gorici in galerijo sodobne umetnosti v Tržiču. Že aprila bodo poskrbeli za uprizoritev gledališke predstave, ki si jo bo mogoče ogledati v petih gledališčih po FJK in poleg tega še v Trevisu.

Včeraj so projekt predstavili v goriškem Verdijevem gledališču. Uvodoma so predvajali 16-minutni video, v katerem je bilo mogoče prisluhniti raznim pesmim, ki jih je Ungaretti napisal leta 1916 - nekatere neposredno v strelskih jarkih. Kadre za video so posneli ob Doberdobskem jezeru, na Debeli griži, na vzpetinah nad Mirnom, ki jih je pred dvema letoma prizadel požar, in še ponekod na Krasu. Projekt je zasnoval Marco Goldin, umetnostni kritik in direktor podjetja Linea d’ombra, ki se ukvarja z organizacijo razstav in drugih dogodkov. Goldin je pojasnil, da se je snovanja projekta lotil že leta 2022. Med takratnim poletjem se je srečal z Enzom Cainerom, nekdanjim izrednim komisarjem za Vilo Manin, in mu predstavil svojo zamisel.

Dvanajst umetnikov na Krasu

Goldin si je v okviru projekta v spomin na Ungarettija želel razstave, pri kateri bi sodelovali sodobni italijanski umetniki. Na njegovo vabilo k sodelovanju so se zatem odzvali Laura Barbarini, Graziella Da Gioz, Franco Dugo, Giovanni Frangi, Andrea Martinelli, Matteo Massagrande, Francesco Michielin, Cesare Mirabella, Alessandro Papetti, Franco Polizzi, Francesco Stefanini in Alessandro Verdi. Pred časom so umetniki prišli na goriški Kras in si v družbi vodičke Elise De Zan ogledali kraje, kjer se je med prvo svetovno vojno boril Ungaretti. Dela, ki jih bodo umetniki ustvarili v prihodnjih mesecih, bodo 26. oktobra postavili na ogled v muzeju sv. Klare v Gorici, kjer bodo v temu namenjeni dvorani tudi predvajali polurni dokumentarni video o Ungarettiju. Razstavo bo obogatilo še nekaj multimedijskih vsebin.

Zakaj je bil projekt v spomin na Ungarettija, ki bolj kot čezmejne teme obravnava vsekakor aktualna vprašanja vojn in trpljenja, ki ga povzročajo, vključen med dogodke, ki jih prirejajo v okviru Evropske prestolnice kulture 2025, je na včerajšnji predstavitvi pojasnil goriški župan Rodolfo Ziberna. Spomnil je, da bo odprtje Evropske prestolnice kulture 8. februarja prihodnjega leta, to se pravi na dan, ko se spominjamo smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. »8. februar je hkrati tudi dan rojstva Giuseppeja Ungarettija,« je poudaril Ziberna in pojasnil, da je Ungaretti velik del svojih pesmi posvetil trpljenju vojakov na goriškem Krasu in da je bil v svojih razmišljanjih predhodnik želje po povezovanju med Goricama.

Leta 1966 je obiskal Gorico

Župan je opozoril, da je Ungaretti leta 1966 obiskal Gorico in se udeležil posveta zavoda ICM, ki si je prizadevalo in si še vedno prizadeva za rušenje zidov med srednjeevropskimi državami. »Ungaretti je takrat obiskal tudi goriško mestno hišo in v spominsko knjigo zapisal, da Gorica zanj ne predstavlja zmage, temveč upanje v vzpostavitev bratstva med narodi,« je povedal župan. V imenu tržiške občine je navzoče nagovoril podžupan Luca Fasan, ki je zadovoljen, da se v projekte ob Evropski prestolnice kulture vključujejo tudi Tržič, Oglej, Čedad in razne druge občine. Sočasno z razstavo v muzeju sv. Klare bodo v galeriji sodobne umetnosti v Tržiču postavili na ogled dela, ki so jih razni likovniki iz Benetk (Boccioni, Casorati, Martini, Oppi in drugi) in nekateri umetniki iz Trsta (Parin, Sambo, Guido in Piero Marussig, Pellis) ustvarili od konca leta 1915 do jeseni 1917, to se pravi v obdobju, ko so na Krasu potekali krvavi boji, ki se jih je udeležil tudi Ungaretti. V gledališču Verdi so med predstavitvijo predvajali tudi video-pozdrav deželnega odbornika za kulturo Maria Anzila.