Ustava prevladala nad pravosodno reformo

Reforma pravosodja, ki so jo italijanski volivci in volivke zavrnili na letošnjem ustavnem referendumu, je imela med pravniki - tudi na Goriškem - tako zagovornike kot nasprotnike. Za mnenje o rezultatu glasovanja smo zaprosili slovenska odvetnika, Marka Jarca in Mitjo Primožiča. Prvi je bil reformi naklonjen, drugi je bil med tistimi, ki so ji nasprotovali.

»Nauk je jasen. Ko gre za ustavne reforme, je treba imeti zadostno podporo v parlamentu,» pravi Marko Jarc, ki iz strokovnega oz. odvetniškega vidika meni, da je zavrnitev reforme »izgubljena priložnost«, po drugi strani pa visoka volilna udeležba in izid glasovanja kažeta, da so volivci v Italiji navezani na ustavo, kar je »pozitiven znak«. »Izkušnje nam povedo, da ko se v Italiji dotikamo ustave, je potreben širok politični konsenz. V mislih imam referendum, ki je odnesel vlado Mattea Renzija, in reformo 111. člena ustave iz leta 1999, ki je v ustavo prelila pomembne principe, kot je pravica do enakopravne obravnave pred nepristranskim sodnikom, in jo je z zadostno večino odobril sam parlament,» poudarja Jarc. Sogovornik obžaluje, da je bil referendum »spolitiziran«, saj je »korenita reforma pravosodja nujna« in možnosti, da bi se je ta ali naslednje vlade lotile, ne vidi na obzorju.

Da je reforma pravosodja potrebna, meni tudi odvetnik Mitja Primožič, po besedah katerega pa bi bilo »za ločitev karier sodnikov in tožilcev dovolj spremeniti en člen ustave, ne pa sedmih«. »Volivci so razumeli, da je zavrnitev reforme najbolj odgovorna izbira in izraz zaupanja v tiste, ki so ustavo napisali. Šlo je za odločitev, ki je najbolj jamčila ravnovesje med vejami oblasti,» o razlogih, ki so najbolj vplivali na referendumski izid, pove Primožič. Po njegovi oceni so zagovorniki reforme s »širjenjem propagandnih neresnic« sami krivi za to, da je reforma dobila tako izrazito politični predznak, saj so prispevali k rasti občutka, da želi politika reformo zlorabiti »s ciljem, da bi povečala svoj vpliv na sodstvo«.