Ponedeljek, 08 avgust 2022
Iskanje

V družbi kresnic

Večerno-nočni sprehod in delavnica svetilk v Sovodnjah odlično uspela

28. jun. 2022 | 8:01
Dark Theme

Nepričakovano visoka udeležba na večerno-nočnem sprehodu v soboto v okolici Sovodenj. V okviru občinskih praznovanj je bila na sporedu pobuda z druženjem, ki so jo poimenovali Kje so tiste stezice, kjer plešejo kresnice. Trasi, namenjeni mlajšim in odraslim, sta potekali sicer različno, a se na koncu spojili na rtu med Sočo in Vipavo. Kot so napovedali prireditelji – Kulturno društvo Sovodnje –, je tam res čakalo presenečenje. Več koz petdeset odraslih je hodilo po daljši progi, po petdeset otrok in prav toliko staršev pa je stopilo na krajšo razdaljo. Začetek je bil na prireditvenem prostoru zraven Kulturnega doma Jožef Češčut, nadaljevanje je potekalo mimo občinske telovadnice in ob soški strugi do sotočja. Druga skupina se je premaknila bolj »celinsko« in prispela prva na cilj.

Napovedano presenečenje je obsegalo obešena svetila na drevju, kresnice so dejansko mežikale v grmovju, kosi lubenice so bili na razpolago za vse udeležence, klopi in lični hlodi (ostanki mlaja!) so se ponujali za sedenje v krogu, še največ je zaleglo pripovedovanje pravljice za najmlajše. Marsikdo je stopil prav do »špičke« s pogledom na spokojno polzenje dveh rek in na nekaj lučk na drugem bregu, kjer so ribarili potrpežljivi ribiči. V manjših skupinah so odrasli pokramljali in nekateri obujali spomine na pohodniške ter veslaške podvige izpred mnogih let, ko so, sicer redki, »na dolgih pohodniških stezah« prev tam prečkali vodo oziroma med kajakaškimi spusti zavili z Vipave – prihajali so iz Renč – na Sočo s ciljem pod avtocestnim viaduktom. Tudi omarica s knjigami za prosto izposojo in zamenjavo, ki je trajno obešena na primerno debelo deblo, sodi že nekaj časa v scenarij tamkajšnjega obiskovalnega obreda. Pomembno je spomniti, da je ni doslej še nikoli nihče poškodoval kljub samotni lokaciji. Morda pa začutijo vsi sprehajalci, tekači, kolesarji z gorskimi kolesi ščepec čarobnosti, ko se podajo na tisti konec. Verjamemo, da se takšen ali podoben občutek polašča tudi v pet, deset in petnajstletnikih, ki so se poldrugo uro pred premikom na pohod posvetili izdelavi ohišjem iz lepenke, v katera so namestili svetila in se z njimi poigravali tudi med povratkom na izhodišče, kjer se je druženje še nadaljevalo in nato zaključilo.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava