Nedelja, 07 avgust 2022
Iskanje

V Gabrjah Rja in kri

Predstavili pesniško zbirko Mateja Grudna – Keka

Gabrje |
16. dec. 2021 | 7:33
Dark Theme

Kulturno društvo Skala iz Gabrij je v soboto zvečer pripravilo predpraznično druženje za prijavljene poslušalce, ki jih je pritegnila napovedana predstavitev pesniške zbirke. Neobičajna predstavitev, kajti avtor je z glasbenim tovarišem posredoval svoje čarobne zaznave ob spremljavi dveh kitar. Matej Gruden – Keko in Iztok Cergol sta se predstavila z binomom beseda – glasba, pri čemer je drugi dajal prvemu iztočnice, da je v pristno liričnem in brez narejeno pesniškem tonu, sicer pa v gostilniškem vzdušju povedal o nastajanju, obdelavi in predelavi stihov in kitic, ki so se nabirale v domačem predalu, kjer je ostalo še marsikaj neobjavljenega. Pred objavo je avtorju delala preglavice potreba tiskarjev, da morajo imeti knjige vselej število strani, ki je mnogokratnik osmice (sic!), in jih je pač treba napolniti ...

Zakaj v gostilniškem vzdušju/okolju? Ker so društveni odborniki in odbornice neprisiljeno oblikovali starožitno stanje gostilniških večerov, ko so se pogosto pojavljali muzikanti in sebi v zadoščenje gostom pa v zabavo zaigrali ljudske viže, plese in lajne. Le da tokrat ni šlo za viže in plese, temveč za izpovedne čustvene odtenke, ki so govorili prisotnim dušam o kraški gmajni in morju pod nabrežinskimi skalnatimi vesinami. Prijavljeni posamezniki, pari in družinice so našli po obveznem pregledu zdravniškega potrdila svoj prostor ob vrtnih gostilniških mizicah z narezkom, krompirčkom, sladkim kruhom in vinsko steklenico.In se je ob spremstvu kitar pričelo nizanje spominov, občutkov, metafor, dovtipov, otožnih trenutkov, zaskrbljenih vprašanj in iskrivih spoznanj, ki nas spremljajo skozi življenje. Avtorju se navadno in nenadoma utrnejo v daljših presledkih: belo jadro – rjuha hrepenenja; na paši se vse dogaja – počasi; enostavnost je ključ, ki nas pripelje do ljudi; na potovanje – zvezde lovit; vem, da sem – a svet je gluh; lepo je pustiti kaj za jutri; človek je stroj – spreminja se v kovinsko zver; ne razumem, zakaj me ne razumejo; življenje je pararelni tir – eden gre v svet, drugi med zvezde. Kitari sta posredovali ritmičnost, milino, navdušenje, impresionistične zaznave. Ni manjkal predpraznični spot: za darila bližnjim in oddaljenim osebam je tu zbirka petindvajsetih pesmi z naslovom Rja in kri, razdeljenih v tri sklope: Pogled čez morje, Pararelni tir, Jezdeci idealov.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava