Petek, 02 december 2022
Iskanje

V Gorici samo ena merilna postaja

S predsednico goriškega krožka Legambiente o kakovosti življenja v mestu glede na okoljske kazalce

Gorica |
25. nov. 2022 | 6:25
Dark Theme

Čeprav je najmanjša med štirimi glavnimi mesti pokrajin v FJK in bi torej pričakovali okolju prijaznejše življenjske pogoje, je Gorica na zadnjem mestu po kakovosti življenja z ozirom na okoljske kazalce. Tako so pred nekaj tedni ugotovili raziskovalci okoljskega združenja Legambiente v letnem poročilu o urbanih ekosistemih. Gorica se je v letu 2022 znašla na 30. mestu med 105 mesti v državi, rahlo je izboljšala uvrstitev iz prejšnjih dveh let, ko je bila 33. leta 2020 in 32. leto kasneje, zaostaja pa za drugimi mesti v deželi: Pordenon je na 7. mestu, Trst na 15., Videm na 18..Uvrstitve so sad 18 indikatorjev s šestih občutljivih tematskih področij: voda, zrak, odpadki, mobilnost, urbano okolje in energetika. Rezultat Gorice ni spodbuden, tudi zato ker je bilo v zadnjem letu opaziti splošno nazadovanje. »V seštevku šestih upoštevanih tematik Gorica ne dosega 60-odstotne učinkovitosti. Izboljšanje uvrstitve na lestvici pomeni, da so nekateri drugi še bolj nazadovali, vendar tudi naše mesto dejansko stagnira in nismo zabeležili vidnejšega napredka,« ocenjuje predsednica goriškega krožka Legambiente Annamaria Tomasich. Poglejmo torej, kaj pravijo okoljski indikatorji na posameznih tematskih področjih.

Koncentracija dušikovega dioksida je v zadnjem letu v povprečju znašala 20 mikrogramov na kubični meter, količina prašnih delcev PM10 pa 17,40 mikrograma na kubični meter. Ta dva podatka sta zadovoljiva in nas uvrščata na 32. oz. 12. mesto v državi. Slabše je z ozonom, ki je letos že 27-krat presegel mejno vrednost, s čimer je Gorica pristala v spodnji polovici vsedržavne lestvice na 60. mestu. To so uradni podatki, ki pa jih nekoliko pogojuje neustrezna mreža merilnih postaj. Mreže v Gorici pravzaprav ni, saj razpolaga deželna agencija za okolje ARPA z eno samo merilno postajo v Ulici Duca d’Aosta, ki so jo v zadnjem času premaknili še za nekaj deset metrov stran od ceste v zelenico. Zakaj, se sprašuje predsednica goriškega krožka Legambiente Annamaria Tomasich, ki meni, da bi v mestu potrebovali več merilnih točk in na bolj prometnih križiščih, kjer bi merilne naprave beležile najbrž bolj onesnažen zrak, ki ga dihajo občani, ko se premikajo po mestnih ulicah.Nadalje predsednica Legambiente opozarja, da obstajajo kritične točke tudi izven mestnega središča, na primer v Štandrežu, o katerem je Primorski dnevnik večkrat poročal. Poleg termoelektrarn in drugih obratov v industrijski coni se namreč tam pojavlja problem smrada po vsej verjetnosti iz asfaltne baze v Vrtojbi. Z zadevo se že dalj časa ukvarjata deželna agencija za okolje ARPA in Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO. Člani goriškega krožka zveze Legambiente so medtem sami namestili nekaj zasebnih merilnih aparatov in ugotovili, da se sočasno s smradom povečuje tudi koncentracija prašnih delcev v zraku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava