V Gorici so preganjali vse, kar je dišalo po slovenstvu

Italija je v nekem smislu v vsem povojnem obdobju imela dve ustavi: prva je bila formalna, temeljna listina republike osnovana na antifašizmu, druga pa je bila materialna ustava, ki je usmerjala politiko in državne inštitucije in je temeljila na antikomunizmu. V marsičem nas druga usmeritev pogojuje še danes. Tako je med drugim ocenila zgodovinarka Anna Di Gianantonio na večeru na temo družbenega dogajanja v 70. letih prejšnjega stoletja, ki so ga priredili ANPI-VZPI, Arci GONG, Forum kultura in Ljudski dom. Predavanje je privabilo res številne poslušalce, tako da je dvoranica Ljudskega doma na Placuti kar pokala po šivih.

Tema večera je črpala navdih iz knjige Giacoma Pacinija Le altre Gladio (založba Einaudi), pri čemer se je predavateljica osredotočila predvsem na rovarjenje antikomunističnih organizacij na Goriškem. Zgodovinarka je uvodoma ocenila, da so bila 70. leta prelomno obdobje. Na valu množičnih delavskih in študentskih gibanj so ta leta Italiji prinesla pomembne družbene reforme, kot so statut delavcev, nacionalni zdravstveni sistem, razporoka, uzakonitev splava. So pa bila tudi leta reakcije, fašističnih bomb in strategije napetosti, ki je v teku tistega desetletja postopoma izvotlila reformistični naboj družbenih gibanj. Razočaranja in občutek nemoči so mnoge oddaljili od družbenega udejstvovanja in jih pahnili v zasebno sfero, v individualizem, ki je zaznamoval naslednja desetletja.

V reakciji zoper napredna gibanja je svoje odigrala tudi tajna organizacija Gladio, ki je nastala na pobudo predsednika vlade iz vrst Krščanske demokracije Alcideja De Gasperija in ZDA, organizirali pa so jo v režiji tajnih služb (Sifar in Cia), vojaških poveljstev in zveze Nato. Podobne strukture so v prvem povojnem času Američani ustanavljali tudi drugod po Evropi v okviru programa Stay Behind za organizacijo protikomunistične gverile v primeru napada s strani Varšavskega pakta. Vendar v Italiji je Gladio imel posebno vlogo, nastal je prej in deloval dosti dlje kot drugod.

Giulio Andreotti je pod odkritju tajne mreže očitno lagal parlamentarni preiskovalni komisiji, ko je trdil, da je Gladio štel 622 mož in da je deloval le v obdobju 1956-72. V resnici je nastal veliko prej, je v nadaljevanju povedala Di Gianantonio, deloval dlje in bil mnogo večji.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.