V Trgovskem domu prvi praznik samostojnih založb

Trgovski dom je bil včeraj prizorišče praznika samostojnega založništva Gorizia-Most na pobudo založbe Qudu libri. Knjižni sejem, na katerem je svoje publikacije predstavilo pet lokalnih založb, je tekom dneva ponudil niz knjižnih predstavitev in literarnih pogovorov, zvečer pa se je sklenil v novih prostorih Galerije Agorè na Korzu Verdi 95, prav nasproti Trgovskega doma, z branjem odlomkov iz del slovenskih in italijanskih avtorjev Mattea Femie, Fiorelle Frandolic, Mirta Komela, Mihe Obita in Francesca Tomade. Nove prostore Agorè so svečano odprli prav na predvečer sejma s predstavitvijo zbirke goriškega pesnika Roberta Marina Masinija in razstavo likovnih del Roberta Cantaruttija.

Pet lokalnih založb

S tem dvojnim dogodkom, je včeraj na odprtju knjižnega sejma povedal založnik Qudu libri Simone Cuva, so želeli narediti prvi korak na poti do goriške Evropske prestolnice kulture leta 2025. K sodelovanju so povabili še druge lokalne založnike, ki so v Trgovskem domu predstavili izbor novejših publikacij. Gorico je poleg založbe Qudu zastopala še LEG, iz Vidma je sodelovala KappaVu, iz Trsta Vita activa nuova, novogoriško Društvo humanistov Goriške pa je predstavilo revijo Razpotja in druge slovenske publikacije.

Med pobudniki dogodka je bil tudi pesnik in kulturni delavec Giovanni Fierro, ki je povedal, da so že dolgo načrtovali nekaj podobnega in svoj sen končno uresničili. »Nekaj uresničiti pomeni odpovedati se popolnosti,« je dejal navezujoč se na misel Niccoloja Fabija, toda pomembno je, da se nekaj vendarle uresniči. »Človek je nepopolno bitje, tega se zavedamo in želimo zaupati v lastno nepopolnost ter jo raziskovati skozi prizmo literature,« je dejal Fierro.

Pesnica in založnica Qudu Patrizia Dughero se je zahvalila Feiglovi knjižnici za gostoljubje v čudovitem prizorišču v Trgovskem domu in za neprecenljivo vlogo, ki jo odigrava v mestnem kulturnem življenju. Knjižni sejem so priredili z željo, da bi bil most, ki bi povezoval različnosti, Gorico in Novo Gorico, slovensko in italijansko kulturo, pomagal pa naj bi presegati tudi ideološke pregrade.