Petek, 12 julij 2024
Iskanje

V Vrtojbi odprli manjši etnološki muzej

Na domačiji Koglot je na ogled tudi skoraj sto let stara žganjekuha

7. nov. 2022 | 7:33
Dark Theme

Podnebje in ugodna obmejna lega sta od nekdaj dajali kruh številnim kmetom na območju Vrtojbe, ki so nekoč oskrbovali mestno gospodo v Gorici s pridelki iz domačega vrta. Danes je ostala le še peščica kmetov, ki vztraja pri delu na domači zemlji. Eden od njih je Zorin Koglot, ki je na svoji avtentični kmetiji ohranil edinstveni stari kotel za žganjekuho, ki še danes služi svojemu namenu. V prostorih, kjer se nahaja kotel, je urejena manjša etnološka zbirka, ki so jo nedavno uradno odprli in v njej predstavili orodja in predmete iz nekdanjega življenja.

Kot pojasnjuje Matej Koglot iz omenjene domačije, ima nova etnološka zbirka dva dela. V spodnjem je obnovljena stara žganjekuha, ki bo imela kmalu sto let, na vrhu pa je muzej, v katerem so razstavljeni predmeti iz zgodovine domačije. »Žganjekuha je že sama po sebi zanimiva. Leta 2027 bo imela sto let in je še vedno popolnoma delujoča. Gre torej tudi za tehnično kulturo«. Obrt je v družini že dolgo prisotna, žganje na domačiji še vedno kuhajo, le da zdaj uporabljajo novejše pripomočke. Med starimi predmeti, ki so obiskovalcem etnološke zbirke odslej na ogled, Matej Koglot izpostavlja tudi vinotolo, leseno korito, v katerem so včasih mesili kruh. Muzejsko zbirko so predstavili v okviru projekta Dediščina szi naše kašče – nova etnološka zbirka, ki je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in katerega vodilni partner je občina Šempeter-Vrtojba. Obisk etnološke zbirke v Vrtojbi bo možen po dogovoru, z njo pa želijo spodbuditi tudi ostale domačine k zbiranju in ohranjanju predmetov, ki jih še vedno lahko najdemo na marsikaterem podstrešju.

Zbirka, skozi katero je mogoče pogledati v preteklost in občutiti, kako težko, a tudi lepo je bilo življenje na kmetijah še ne tako dolgo nazaj, pa bo tudi priložnost za zgodbo v kulturnem turizmu, ki jo območje lahko ponudi obiskovalcem. Etnološka zbirka naj bi kot produkt kulturne dediščine namreč obogatila turistično ponudbo kraja, občine in širšega območja Lokalne akcijske skupine (LAS) V objemu sonca.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava