Četrtek, 23 maj 2024
Iskanje

Zadnje sledi fresk iz 16. stoletja si zaslužijo zaščite

Cristian Lavrenčič posvetil lično knjižico nekdanji cerkvici sv. Križa v Jamljah, ki je bila med prvo svetovno vojno v celoti porušena

Jamlje |
5. jan. 2023 | 6:25
Dark Theme

Jamlje Do prve svetovne vojne je cerkev sv. Križa kraljevala nad Jamljami, vendar je bila zatem s celo vasjo vred tako poškodovana od granat, da je niso več obnovili. Do današnjih dni se je ohranil le del apside, kjer so še vidne zadnje sledi fresk iz 16. stoletja, ki bi si zaslužile zaščite.

Jameljski cerkvi sv. Križa je pred kratkim posvetil lično knjižico Cristian Lavrencic, vzgojitelj iz Doberdoba, sicer zgodovinar in arheolog po izobrazbi.

»Ko sem kot otrok zahajal k prijateljem v Jamlje, sem vsakič z zanimanjem opazoval ruševine nekdanje cerkvice ob vaškem pokopališču. Pred časom je med pogovorom doberdobski župnik Ambrož Kodelja izrazil željo, da bi se kaj napisalo o jameljski cerkvici. Takoj sem zagrabil priložnost in se lotil dela tudi s ciljem, da se opozori na potrebo po čim prejšnji zaščiti ostalin nekdanje cerkvice, ki predstavljajo pomembno zgodovinsko in arhitekturno dediščino,« pravi Cristian Lavrencic, po katerem so freske znotraj apside obsojene na propad, saj odpadajo skupaj z ometom.

Poročilo iz leta 1593

Stara jameljska cerkev je stala ob sedanjem pokopališču. Posvečena je bila sv. Križu, medtem ko je bil stranski oltar posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Med starejše omembe jameljske cerkve sodi poročilo o obisku oglejskega delegata Francesca Barbara v vseh cerkvah župnije sv. Ivana iz Devina. Cerkev »S.ta croce della villa Jamle« je obiskal 9. junija 1593.

»Kor je poslikan, glavni oltar, zvonik z dvema zvonovoma, dobra vrata, zavarovano pokopališče, majhen kos ozemlja z desetimi oljkami, dvajset ovc, nekaj trt, trideset duš,« je v svoje poročilo zapisal oglejski delegat. Jameljska cerkev je bila zatem obnovljena med letoma 1853 in 1856, ko so med drugim porušili star zvonik in zgradili novega, obnovili so tudi pročelje in opravili še nekaj prenovitvenih del.

V knjižici je Lavrencic objavil več fotografij, nekaj jih prihaja iz župnijskega arhiva in jih je dal na razpolago župnik Ambrož Kodelja. Nekatere so še iz časa prve svetovne vojne, ko je bila cerkev že precej poškodovana. Na eni izmed fotografij je mogoče videti baročni oltar z dvema kamnitima kipcema angelov in oljno sliko sv. Helene, ki izroča križ sv. Mohorju. Zraven njega na desni strani stoji sv. Fortunat, na levi pa vernik, ki drži sv. Mohorju škofovsko palico. Po vsej verjetnosti je slika iz druge polovice 18. stoletja. Na steni pred prezbiterijem sta še dve uokvirjeni sliki, ki prikazujeta Jezusa Kristusa z zemeljsko oblo in portret Marije Device. Na isti steni je v desnem kotu izpod ometa mogoče opaziti fragment freske z dvema angelskima podobama. To po Lavrencicevem mnenju potrjuje dejstvo, ki ga je že leta 1593 omenil oglejski delegat, da sta bila apsida in kor poslikana s freskami. Do današnjih dni so se ohranile skice spodnjega dela freske: gre za nekaj potez človeških nog.

Novo cerkev zgradili ob cesti

Med prvo svetovno vojno je bila cerkvica tako poškodovana, da je zatem niso obnovili. Večino hiš so zgradili ob glavni cesti, kjer so leta 1925 poskrbeli tudi za sedanjo cerkev, posvečeno sv. Antonu Padovanskemu. Leta 1968 so dozidali še župnišče.

V knjižici, ki sta jo Kodelja in Lavrencic predstavila v jameljski cerkvi po božični maši, je omenjen tudi obisk, ki ga je v Jamljah domnevno opravil zadnji avstro-ogrski cesar Karel I., ki je kot naslednik Franca Jožefa prišel na oblast leta 1916.

Cesar molil z vojaki

»Pravi se, da je Karel I. med 28. in 29. oktobrom 1917 prenočil v šotoru v Jamljah in molil z vojaki, med katerimi naj bi bil tudi oče pokojnega jameljskega duhovnika Antona Prinčiča,« pojasnjuje Lavrencic, ki opozarja, da sta k nastanku knjižice prispevala tudi oblikovalec Pavel Bratina in MarijaBratina, ki je lektorirala besedila. Knjižica vsebuje tudi povzetek v italijanskem jeziku.

Ostaline si zaslužijo zaščite

»Upam, da bo knjižica spodbudila prizadevanja za zaščito ostalin nekdanje jameljske cerkvice, saj gre za zanimiv delček krajevne zgodovinske in tudi arhitekturne dediščine,« za zaključek poudarja Cristian Lavrencic. Knjižica je na voljo v jameljski cerkvi.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava