Zapuščeni bazen ovira gradnjo štirih krožišč

Gradnja štirih novih krožišč na državni cesti št. 55 se zamika zaradi nekdanjega bazena, ki se nahaja ob robu goriškega letališča in ga rastlinje zarašča že več desetletij. »Dogovarjanje med cestnim podjetjem ANAS in zavodom za varstvo arhitekturne dediščine še poteka. Kdaj se bo zaključilo? Upam še v tem stoletju,« se pošali goriški župan Rodolfo Ziberna, ki pa nad počasnim reševanjem zadeve ni ravno navdušen.

Zgodba ima dolgo brado. Da je treba več križišč na državni cesti št. 55 preurediti in namesto njih zgraditi krožišča, ki prisilijo voznike k znižanju hitrosti, je govor že več let. Zadeva se je premaknila z mrtve točke v začetku leta 2024, ko je cestno podjetje ANAS napovedalo, da bo zgradilo štiri nova krožišča: pred goriškim letališčem, pred nekdanjim mirenskim mejnim prehodom, sredi Rupe in v Gabrjah.

Goriški župan Rodolfo Ziberna je pred dvema letoma poudaril, da bo novo krožišče pred vojašnico finančne policije prispevalo k večji pretočnosti prometa med koncerti, ki bodo potekali na novem prireditvenem prostoru na goriškem letališču. Po prvih napovedih bi moral biti prireditveni prostor pripravljen že med Evropsko prestolnico kulture, vendar naposled do tega ni prišlo. Njegova gradnja se je zavlekla in je ravnokar v teku s polno paro, saj bo goriško letališče kot znano 31. maja gostilo koncert pevca Cesareja Cremoninija.

Prvi koncert brez krožišča

Ker manjkata do koncerta nekaj več kot dva meseca, je jasno, da do takrat novo krožišče pred goriškim letališčem še ne bo zgrajeno. Goriški župan Ziberna pojasnjuje, da je kamen spotike nekdanji bazen, ki se nahaja ob robu letališča, v bistvu nasproti vojašnice finančne policije. Zunanji olimpijski bazen so zgradili po prvi svetovni vojni, ko so nove italijanske oblasti letališče na Rojah razširile in na njem poskrbele za nekaj novih objektov.

Po drugi svetovni vojni je bilo vzdrževanje objektov na goriškem letališču vse bolj površno. Leta 1980 je italijansko vojno letalstvo prepustilo letališče agenciji za javno dobro, bazen je z leti popolnoma zaraslo rastlinje, tako da ga z državne ceste št. 55 ni bilo skorajda več mogoče opaziti. Pred časom so rastlinje očistili, tako da so betonske stene nekdanjega bazena spet vidne.

Za gradnjo krožišča med vhodom na letališče in vojašnico finančne policije bi morali porušiti nekdanji bazen, a to za zdaj ni mogoče, saj naj bi bil objekt zaščiten. Podjetje ANAS se že dlje časa usklajuje z zavodom za varstvo arhitekturne dediščine in si prizadeva, da bazen ne bi bil več pod zaščito, s čimer bi se gradnja krožišča lahko končno začela. Doslej so bila vsa njegova prizadevanja neuspešna.

»Goriška občina ni neposredno soudeležena pri dogovarjanju med podjetjem ANAS in zavodom za varstvo arhitekturne dediščine. Upamo, da bi se zadeva zaključila pred koncem letošnjega leta in da bi se nato gradbena dela lahko začela prihodnje leto,«pravi Rodolfo Ziberna.

Težave v zvezi z bazenom ovirajo tudi postopke za gradnjo ostalih treh krožišč, saj jih bodo gradili eno za drugim. Kot prvo naj bi zgradili krožišče pred letališčem, šele zatem naj bi prišla na vrsto krožišča pred nekdanjim mirenskim mejnim prehodom, sredi Rupe in v Gabrjah.

Zadevo spremlja tudi sovodenjski župan Luca Pisk, saj bodo kar tri izmed štirih novih krožišč gradili na ozemlju sovodenjske občine. »Glede na običajno trajanje postopkov gre pričakovati, da bodo gradbena dela stekla prihodnje leto ali mogoče šele leta 2028,« opozarja Pisk.

Spričo že groteskne zgodbe z zvezi z bazenom in težav, ki so jih pred začetkom gradnje Pipistrelove hale imeli z najdbami neeksplodiranih ubojnih sredstev in zakopanega azbesta, je težko pričakovati, da bodo napovedani časovni termini veljali tudi v primeru nove tovarne letal WF-X, katere gradnja naj bi se začela konec prihodnjega leta. To še toliko bolj velja, ker predlagatelj načrta, podjetnik Renato Sacchetti, mora šele poskrbeti za ustrezne upravne postopke in preverjanja, poleg tega mora tudi šele doseči dogovor z investitorji, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri projektu, vrednem eno milijardo evrov.