Tujci v SNG (Katja Munih)

Da so v novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču odnosi med zaposlenimi in vodstvom blizu vrelišču, sploh ni več novica. Že (pre)več let se v zvezi s tem hramom kulture razpisujemo o nič kaj kulturnih vsebinah: spori, ovadbe in tožbe med direktorji, umetniškimi vodji, zaposlenimi, ki so ne nazadnje tako ali drugače botrovali tudi marsikateremu odstopu s položajev, se nizajo drug za drugim ne glede na to, ali je teater vodil univerzitetni diplomirani snemalec, inženir strojništva in politik ali dramska igralka, če se ozremo samo na zadnjih nekaj vodilnih.
Najnovejši primer se je zgodil v minulih dneh: tik pred tretjim razpisom za direktorja so člani hišnega sindikata Glosa na javnost naslovili pismo, v katerem nizajo vrsto očitkov zoper vršilko dolžnosti direktorja Nedo Rusjan Bric, ki vse zapisano zavrača. Sindikat pa je menda v sporu z vodstvom zavoda, svetom zavoda in še s številnimi zaposlenimi, nekateri med slednjimi so iz sindikata Glosa tudi izstopili in se na novo povezali znotraj sindikata SVIZ. Škoda je, da gledališče, ki ima perspektivo, da mestu ob slovensko-italijanski meji postavi pomembno kulturno identiteto, ki že vrsto let na predstave uspešno privablja predstavnike vseh generacij, ki pobira nagrade doma in v tujini in ki se v zadnjem času vpisuje tudi na evropski kulturni zemljevid, umazanega perila ne uspe oprati za lastnimi štirimi stenami. Kdo je v tej zgodbi »bad guy« in kdo »good guy«, naj presoja kdo drug, občinstvo si od gledališča želi predvsem kakovostnih vsebin, zato tudi plačajo vstopnico za ogled predstave.
Da drama nekako sodi v teater, bi že razumeli, a si jo večina predstavlja bolj na odrskih deskah, ne pa kot del realnega vsakdana tam zaposlenih - od odrskih delavcev, igralcev, do lučkarjev in garderoberk. Lahko si predstavljamo, kako »ustvarjalno« je vzdušje, če je del kolektiva na enem, drugi pa na nasprotnem bregu, kot da se med seboj ne poznajo. Letošnja novogoriška gledališka sezona se imenuje »Tujec«. Preroško?