KOROŠKI FOKUS: Vedno ista plošča (nacionalistična)

Pred dobrim tednom dni sta se v glavnem mestu avstrijske Štajerske, v Gradcu, srečali deželni vladi Štajerske in avstrijske Koroške. Na skupni seji so na pobudo štajerskega deželnega glavarja Maria Kunaska iz vrst skrajno desničarskih Kicklovih svobodnjakov med drugim sklenili nasloviti poziv zvezni vladi, naj se zavzame za »priznanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji«. Zahteva sicer ni nova, saj je svobodnjaška stranka že v preteklosti zahtevala ustavno priznanje nemško govorečih v Sloveniji. Torej v enaki obliki, kot sta zaščiteni italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji.

Nov poudarek poziva, ki ga je sicer tudi že bilo slišati od posameznih koroških politikov, je v tem, da sta takšno pobudo skupno podprli obe deželni vladi, torej tudi vsi člani koroške deželne vlade na čelu z novim deželnim glavarjem Danielom Fellnerjem. »Zaščita kulturne in jezikovne raznolikosti se ne konča na državni meji,« je poudaril socialdemokratski glavar Koroške, ki pa se je obenem izrekel za diplomatsko pot. Očitno tudi pred ozadjem neljubih dogodkov lansko leto na Peršmanovi domačiji na Koroškem, ko je avstrijska policija nezakonito vdrla na tabor mladih slovenskih antifašistov in v tamkajšnji muzej antifašističnega upora koroških Slovencev. Policijska racija, ki je močno prizadela slovensko manjšino, je široko odmevala v slovenski in tudi avstrijski javnosti ter skrhala odnose med Koroško oziroma Avstrijo in Slovenijo.

Spomnimo: za svobodnjaško stranko na Štajerskem in tudi na Koroškem je bila slovenska manjšina oziroma njeno izigravanje s položajem nemško govorečih, tako imenovanih staroavstrijcev v Sloveniji vedno dokaj učinkovito politično sredstvo, ko je šlo za mobilizacijo desničarskih in nemško nacionalno usmerjenih volivcev in volivk. Nekdanji, v prometni nesreči umrli koroški deželni glavar in po vsej Evropi znani desničarski populist Jörg Haider je to igro odlično obvladal. Njegovemu zgledu že nekaj časa sledi tudi štajerski glavar Kunasek, ki je s pomočjo svojih svobodnjakov dosegel, da je deželni zbor avstrijske zvezne dežele Štajerske že pred dobrim letom dni uzakonil sporno Dachsteinsko pesem kot deželno himno.

Himna je za Slovenijo sporna, ker v delu besedila, ki izvira iz devetnajstega stoletja, opeva ozemlje Štajerske, ki da se razteza do bregov Save in Drave na območju današnje Slovenije. Sporni zakon, s katerim je himna uradno postala tudi deželni simbol, so izglasovali poslanci vladne koalicije svobodnjakov in Ljudske stranke z navadno večino. Njun prvotni načrt, da sporno himno zasidrata celo v deželni ustavi avstrijske Štajerske, je namreč spodletel, ker vladni stranki nimata ustavne, torej dvotretjinske večine v deželnem zboru.

Proti uzakonitvi sporne himne v ustavi kakor tudi v okviru navadnega zakona je glasovala celotna opozicija (socialdemokrati, zeleni in komunisti). Proti njeni uzakonitvi so od vsega začetka odločno protestirali tudi slovenska manjšina na Štajerskem in številne organizacije civilne družbe. In seveda Republika Slovenija, ki je deželno oblast na avstrijskem Štajerskem (zaman) pozvala, naj opusti načrt o uzakonitvi sporne himne, saj bi takšno dejanje imelo negativne posledice na nadaljevanje dosedanjih uspešnih oblik institucionalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in avstrijsko zvezno deželo Štajersko. Kar se je nato tudi zgodilo.

Najnovejša zahteva Maria Kunaska po priznanju nemško govorečih »staroavstrijcev« v Sloveniji, pri čemer mu je uspelo pridobiti na svojo stran tudi Korošce, torej ne preseneča. Desničarski deželni glavar ne dela nič drugega, kot da nadaljuje s politiko, s kakršno so bili soočeni skozi desetletja prebivalci Koroške in koroški Slovenci, ko je vladal Haider s svojo nacionalistično, nemškonacionalistično in desničarsko populistično politiko.

Kakor Kunasek na Štajerskem bodo staro, toda očitno še vedno priljubljeno ploščo že kmalu spet zavrteli tudi svobodnjaki na Koroškem. Najkasneje pred deželnimi volitvami leta 2028, ko bo socialdemokrat Daniel Fellner branil stolček deželnega glavarja. Ne glede na to, kdo bo njihov glavni kandidat, je že zdaj jasno, da hočejo glavarju na Štajerskem dodati še podobnega na Koroškem. Da je Jörg Haider v preteklosti deželo pahnil v najhujšo finančno katastrofo po vojni, so volivci in volivke očitno že pozabili, kar potrjujejo vse javnomnenjske ankete, ki svobodnjakom na Koroškem napovedujejo nov volilni uspeh.