Kdo bo odločil o vrtinah? (Marko Marinčič)

Ali kdo ve, da bomo v Italiji kmalu imeli referendum? Koliko volivcev ve, o čem bomo glasovali? Najbrž malo, čeprav bo referendum čez pet tednov, 17. aprila. V politiki in najbolj vplivnih medijih vlada nekakšna zarota molka, očitno s ciljem, da bi glasovala manj kot polovica volivcev in bi referendum bil neveljaven.
Referendum bo o vrtinah za črpanje nafte v priobalnem pasu 12 milj na Jadranu in drugih morjih, ki obdajajo Italijo. Gre za edino od šestih vprašanj na to temo, za katera je dalo pobudo 9 dežel, ki je prestalo presojo ustavnega sodišča. Vprašanje zadeva koncesije za črpanje nafte ob obali. Zdajšnji zakon dopušča koncesije za nedoločen čas, »do izčrpanja ležišč nafte ali plina«, dežele pa zahtevajo časovno omejitev in morebitno podaljšanje koncesij le po presoji njihovih pozitivnih in negativnih ekonomskih in okoljskih učinkov.
Bolj kot za trajanje koncesij pa gre, kot se dogaja na referendumih, za načelno odločanje za ali proti črpanju nafte ob obalah. Večina dežel mu nasprotuje, ker da se zaradi interesov energetskih koncernov ogrožajo turizem, ribolov, pomorski promet in druge gospodarske dejavnosti, ki so za obalne skupnosti pomembnejše. Ekonomska škoda za vse naj bi bila večja od koristi za maloštevilne. Eden glavnih pobudnikov, predsednik Apulije Michele Emiliano dodaja, da gre tudi za izbiro energetske politike. Rimska vlada še nima jasne strategije, zato je referendum priložnost za odločanje, ali naj še bolj izkoriščamo fosilna goriva, ki so kriva za globalno segrevanje planeta, ali naj odločneje zakorakamo v smer obnovljivih virov.
Gre za življenjsko izbiro za zdajšnje in bodoče generacije, trdijo pobudniki, ki očitajo vladi, da noče, da bi o tem odločali volivci. Še posebno so jezni, ker je premier Renzi izbral 17. april, prvi možni datum za glasovanje, in ni referenduma združil z upravnimi volitvami, ki bodo v začetku junija. Po nepotrebnem bodo tako za dvakratno glasovanje zapravili nekaj stotin milijonov evrov davkoplačevalcev. Če bo referendum nesklepčen, pa bo zapravljena tudi priložnost za demokracijo. O razpolaganju z morji in obalami bo vsekakor nekdo odločal: če ne bodo to volivci, bodo politične elite in njim bližnji energetski lobiji.