Dvojni trikotnik (Marko Marinčič)

V nedeljo bo v najpomembnejših mestih v Italiji, kjer so bile 5. junija občinske volitve, odločilni drugi krog za izbiro županov. Z vzponom Gibanja 5 zvezd se je politični sistem iz bipolarnega prelevil v tripolarnega. V šestih glavnih mestih dežel se bodo kandidati dveh od teh treh političnih grupacij med seboj pomerili v različnih kombinacijah. V Milanu, Bologni in Trstu bo to klasični dvoboj med levo in desno sredino, v Rimu in Turinu se bosta kandidatki Gibanja 5 zvez pomerili s kandidatoma Demokratske stranke, v Neaplju ima župan razširjene levičarske koalicije za nasprotnika istega kandidata desne sredine kot pred petimi leti.
Prav v Neaplju naj bi bil izid najmanj negotov, saj se obeta potrditev župana Luigija De Magistrisa. Presenečenj ne bi smelo biti niti v Bologni, kjer je kandidatka Severne lige z uvrstitvijo v drugi krog že dosegla velik uspeh, malo verjetno pa je, da bi lahko resno ogrozila demokratskega župana. Bolj odprte so igre drugod, vključno s Trstom, kjer je župan Cosolini pred težko vendar ne povsem nemogočo nalogo, da nadoknadi zaostanek iz prvega kroga. Najbolj negotova je tekma v Milanu, kjer leva in desna sredina ponujata volivcem kandidata-menedžerja, ki sta si na moč podobna in se bolj kot po političnem programu razlikujeta po značajskih potezah.
V Rimu in Turinu pa bosta na vrsti politično zanimiva dvoboja G5Z-DS. Prvouvrščena Virginia Raggi (G5Z) v Rimu in Piero Fassino (DS) sta v prvem krogu imela več kot 10-odstotno prednost pred tekmecema Robertom Giachettijem (DS) in Chiaro Appendino (G5Z). Toda, medtem ko v Rimu opazovalci ne pričakujejo preobrata, ta ni povsem izključen v Turinu, kjer bi Appendinova lahko pritegnila tako glasove desne sredine kot tudi radikalne levice.
Čeprav vsi, začenši s premierjem Matteom Renzijem trdijo, da imajo občinske volitve izključno lokalni pomen, ni mogoče skrivati dejstva, da so v tem političnem trenutku upravne volitve tudi pomembna priložnost za merjenje sil na državni ravni. V pričakovanju odločilnega spopada na jesenskem referendumu o ustavnih reformah jih marsikdo skuša izrabiti za prvi politični obračun z Renzijem. Gotovo to počne desna sredina, ki bi ji uspeh v Milanu zagotovil politično preživetje v trenutku, ko jo razdvaja boj za Berlusconijevo nasledstvo med zmernejšim centrom in lepenistično navezo med Severno ligo in neofašisti. Gibanje 5 zvezd gre sicer načeloma svojo pot in se z nikomer ne dogovarja, morebiten dvojni uspeh v Rimu in Turinu pa bi mu dal velik politični zalet.
Obračun z Renzijem pa mika marsikoga tudi na levi, tako izven kot znotraj DS. Še bolj kot izjava Daria Foja v prid Parisiju v Milanu ali namigi, da bodo volivci radikalne levice v Rimu in Turinu prej podprli kandidatki G5Z kot kandidata DS, je politično javnost razburila vest, da naj bi Massimo D’Alema v Rimu podprl Raggijevo. Sledili so demantiji in protidemantiji, nobena tajna pa ni, da je Renzi za še vedno vplivnega D’Alemo danes eden glavnih političnih nasprotnikov.
Zato bodo v nedeljo zvečer vse oči uprte v dvojni trikotnik - treh glavnih prizorišč Rim-Milan-Turin in treh političnih subjektov, ki so v igri. Za Renzija je bistvenega pomena zmaga vsaj v dveh od teh mest. Dvojni poraz v Rimu in Milanu, kjer je premier veliko stavil na kandidata Salo, bi zanj bil težak politični udarec tudi v perspektivi jesenskega referenduma. Morebiten, malo verjeten toda ne povsem nemogoč, neuspeh v vseh treh mestih pa bi utegnil imeti nepredvidljive posledice na politično dogajanje v državi.