Brisanje, odkrivanje (Aleksander Koren)

V našem prostoru se radi pohvalimo za dosežke, ki presegajo običajni okvir našega sicer bogatega prostovoljnega delovanja. Še lepše in ohrabrujoče je, in večjo težo ima, če ti priznanje za uspeh izreče sosed. Tak je tudi primer akcije Osebnost Primorske, ki jo vsako leto organizirajo Radio in TV Koper ter Primorske novice, preteklo soboto pa je v sežanskem Kosovelovem domu dosegla vrhunec s slovesnim imenovanjem najboljšega v letu med dvanajstimi nominiranci meseca. Primorca leta, ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor Komel ter nekdanji novogoriški poslanec in zgodovinar Vasja Klavora, pobudnika postavitve spomenika slovenskim vojakom, padlim na soški fronti v nesmiselni moriji 1. svetovne vojne (njegove svečane otvoritev oktobra lani v Doberdobu se je udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella, potomec fantov, ki so bili sovražniki slovenskih vojakov), morda najbolje poosebljata hkrati enotnost in posebnost primorskega prostora. To je prostor, v katerem se prepletajo različne identitete. Nacionalizem, poenostavljena interpretacija zgodovine, ideologije, so njegovo»posebnost« vztrajno (in v veliki meri žal tudi uspešno) brisali, počasi pa spet prihaja na dan. In tako so »avstrijski vojaki« zdaj tudi slovenski, tako kot so (bili) v Galiciji tudi italijanski.
A na odru Kosovelovega doma se je nedeljivost primorskega prostora pokazala tudi v prepričljivi in sočni pripovedi Franca Cossutte (osebnost septembra), enega od snovalcev Ribiškega muzeja v Križu, o tem, kako se Kras v resnici »izlije« v Tržaški zaliv, ki je bil hkrati zaliv slovenskih ribičev in slovenskega ribištva in je torej izvirno slovensko okno v Sredozemlje, ali v pripovedi kolegice Poljanke Dolhar (osebnost marca), pobudnice stalne razstave o tržaškem Narodnem domu v Narodnem domu samem, o slovenskem značaju središča Trsta.
Lepo je bilo o tem slišati v Sežani po zaslugi naših medijskih sosedov. Lepo je bilo, da je glas nominirancev segel tudi v osrednjo Slovenijo, pomembno je, da svojo zgodovino in svoja izročila gojimo tudi sami.