KOROŠKI FOKUS: Še ena zamujena priložnost

Uradna Koroška je te dni praznovala 106. obletnico plebiscita in se tako spomnila dogodka 10. oktobra 1920, ko se je dobrih 58 odstotkov prebivalstva južne Koroške odločilo za Avstrijo, slabih 42 odstotkov pa je glasovalo za priključitev k tedanji državi Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS).

Kot so pokazale znanstvene analize plebiscita, so k izidu v prid Avstrije odločilno doprinesli glasovi koroških Slovencev in Slovenk, ki so v glasovalni coni A predstavljali močno večino prebivalstva. Za Avstrijo je glasovalo najmanj 10.000 koroških Slovencev in Slovenk ali dobra četrtina vseh volivcev in volivk! Razlogov, zakaj je velik del manjšine leta 1920 glasoval za Avstrijo, je bilo več: slovesna obljuba tedanje začasne deželne vlade, da bodo koroški Slovenci enakopravni deželani in uživali vse manjšinske pravice, zgodovinska vezanost na Avstrijo, gospodarska in verska razmišljanja, in drugo.

Toda prispevek manjšine k izidu plebiscita nikoli ni bil poplačan. Nasprotno. Sledilo je agresivno ponemčevanje, ki je v času nacizma doseglo svoj vrhunec z nasilnim pregonom skoraj 200 slovenskih družin v delovna in koncentracijska taborišča Tretjega rajha. Le razplet druge svetovne vojne s porazom nacizma in fašizma je slovensko manjšino rešil pred popolnim izginotjem na ozemlju Koroške in ji omogočil vrnitev na njihove domove. Podpis Avstrijske državne pogodbe (ADP) leta 1955 pa ji je vrnil osnovne manjšinske pravice, a te do danes niso docela uresničene.

Kajti že takoj po podpisu ADP so plebiscitne proslave vnovič potekale v skrajno nemškonacionalnem in protislovenskem vzdušju ter odrekanju pravic slovenski manjšini. Spomnimo se le nastopov desničarskega populista in deželnega glavarja Jörga Haiderja, ki je Koroško razglasil za enojezično in ob tem še ob vsaki priložnosti napadel tudi Slovenijo. Šele s prihodom Petra Kaiserja na čelo deželne politike leta 2013 se je slika začela spreminjati. Manjšina je dobila svoj prostor tudi na uradni plebiscitni proslavi dežele na dvorišču deželnega dvorca v Celovcu. V spored praznovanja so bila vedno vključena slovenska društva, slovenski pevski zbori in slovenska šolska mladina. Tudi letos. Nekaj slovenskih besed pa je v slovenščini spregovoril tudi novi deželni glavar Daniel Fellner, prav tako tudi novi predsednik koroškega deželnega zbora Andreas Scherwitzl. Prvi z enim stavkom, drugi celo z dvema. Kot je poročal neki koroški dnevnik, tudi v veselje zastopnikov vseh treh slovenskih krovnih organizacij, ki so sedeli v drugi vrsti častnih gostov. Da bi na proslavi tudi spregovoril predstavnik manjšine, pa deželni protokol vztrajno preprečuje. Očitno se sme to zgoditi le vsakih deset let - torej naslednjič šele ob 110-letnici leta 2030 ...

Čeprav se je sožitje med obema narodoma v deželi v zadnjih letih nedvomno izboljšalo, uradna Koroška najverjetneje ni pripravljena, da bi ob deželnem prazniku padle tudi kritične besede glede uresničitve do danes neizpolnjenih obljub in obvez do slovenske manjšine iz leta 1920 kakor tudi iz Avstrijske državne pogodbe. Na to so morali predstavniki manjšine opozoriti člane komisije Sveta Evrope, ki je prav v času plebiscitnih proslav obiskala slovensko manjšino, da bi se seznanila z njenim slej ko prej nezadovoljivim položajem. Konkretno na področju dvojezičnega sodstva, ki izključuje mesto Celovec, velik del okraja Beljak in del Ziljske doline, prav tako ni docela urejena elementarna vzgoja, dvojezična toponimija, slovenščina kot uradni jezik in še drugo.

Na proslavi v Celovcu tudi ni bilo slišati niti besede o (uradno potrjeni) nezakoniti nasilni policijski raciji konec julija 2025 pri Peršmanu. Tudi poldrugo leto po povsem spornem incidentu, ki je močno zmotil sožitje na Koroškem, pa tudi odnose dežele Koroške in tudi Republike Avstrije z Republiko Slovenijo, razen premestitve enega uradnika ni bilo nikakršnih sankcij, pojasnil in kadrovskih posledic.

V slovenščini izgovorjene besede »Živela naša domovina Koroška« (Fellner) in »Koroška je čudovita dežela s čudovitimi nemško in slovensko govorečimi ljudmi, zaklad, katerega je treba varovati« (Scherwitzl) ne morejo prikriti potrebe po manjšini bolj naklonjeni politiki. Letošnja plebiscitna proslava je zato bila morda celo zadnja priložnost, ki pa jo je koroška politika spet zamudila. Kajti na obzorju so deželne volitve na Koroškem kakor tudi parlamentarne volitve v Avstriji najkasneje 2028, ki bodo zagotovo potekale v znamenju močnega zasuka na desno.