Sobota, 24 julij 2021
Iskanje

CEPIVA V EU: Bi probali Sputnik?

Evropa |
25. mar. 2021 | 10:00
    Dark Theme

    Vsakomur je jasno, da se bomo iz morečih omejitev premikanja in osebne svobode lahko izvili šele, ko bomo dosegli množično precepljenost. Vsaj 75 odstotkov prebivalcev, svarijo znanstveniki. Za to potrebujemo cepiva, čim več cepiv. In učinkovito organizacijo. V Lombardiji so pozabili poklicati 80-letnike na cepljenje. S tem je desnici tako ljub lombardski model dosegel stopnjo blamaže, ki se lahko kosa edinole s podvigom topništva mehanizirane brigade, ki je pri Pordenonu razdejala kurnik.

    A pustimo te mizerije in se osredotočimo na dobavo cepiv. Vsi trije dosedanji dobavitelji – Pfizer, Moderna in AstraZeneca – so Evropski uniji in tudi Italiji zagotovili precej manj odmerkov, kot so jih obljubili. Po drugi strani se po svetu uspešno cepijo tudi z ruskimi in s kitajskimi preparati. Mnogi se sprašujejo, zakaj se ne bi tudi Italija ozrla drugam. Premier Mario Draghi je namignil na to možnost rekoč, da se je o tem pogovarjal z Angelo Merkel in sta soglašala, da če se EU ne podviza, bo treba poiskati tudi druge rešitve.

    Evropska agencija za zdravila Ema je že začela s preverjanjem Sputnika V, pri čemer sodeluje tudi rimski inštitut Spallanzani, je v televizijski oddaji napovedal funkcionar Evropske agencije za zdravila (Ema) Marco Cavaleri. Kot se zdi, pa se v Bruslju zatika na politični ravni. Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je za francosko televizijo TF1 izjavil, da EU ne potrebuje ruskega cepiva in da je treba dati prednost »v EU proizvedenim cepivom«, ki da jih bo do poletja dovolj. S kančkom neumestnega nacionalizma je še napovedal, da naj bi v EU dosegli čredno imunost do 14. julija, francoskega dneva republike.

    Bolj kot na domovinskem čutu pa morda stališča Bretona slonijo na občutljivosti do pritiskov lobistov farmacevtskih kolosov. Njegova sodržavljanka iz vrst levice Manon Aubry je v odmevnem napadu na klanjanje Ursule von der Leyen in njene komisije interesom »big pharma« kolosov, ki je postal hit na družbenih omrežjih, s prstom pokazala na farmacevtske strice iz ozadja.

    EU je pred leti z javnimi seznami lobistov skušala pregledneje urediti lobiranje. Takrat se je v Bruslju registriralo več kot 20.000 lobistov. Danes jih je še več, vključno z odvetniškimi pisarnami, ki so v pogajanjih za cepiva tako izigrale funkcionarje EU, da je zdaj komisiji nerodno javnosti predstaviti vsebino pogodb, na katerih so vse ključne postavke prekrite s črnim flomastrom. A kaj, ko se mnogi politiki in funkcionarji po načelu vrtljivih vrat iz institucionalnih palač EU selijo v dobičkonosnejše lobistične pisarne! Morda ni naključje, da so na stari celini doslej največ ljudi cepili v dveh državah, ki nista članici EU. Prva je Velika Britanija, ki se je sama oskrbela z AstraZeneco, druga je presenetljivo Srbija, kjer so na sedem milijonov prebivalcev vbrizgali že več kot dva milijona odmerkov cepiv, dobrih 12 odstotkov Srbov pa je že dobilo tudi drugo dozo. S tem še niso odpravili okužbe, tudi ker se necepljeni prebivalci ne zmenijo za še vedno potrebne varnostne predpise. So pa na dobri poti, da bodo do precepljenosti prišli prej kot vsi ostali v Evropi. In kaj so posebnega naredili v Srbiji? Cepiva so si priskrbeli povsod, kjer je bilo mogoče, tako da vsakdo lahko izbira med zahodnima Pfizerjem in AstraZeneco, ruskim Sputnikom V ali kitajskim Sinopharmom.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani

    $tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

    Kaj menite o digitalnem covidnem potrdilu?

    24. jul. 2021 | 8:00
    a) Edina alternativa novemu lockdownu
    b) Nesmiseln ukrep
    c) Dobra ideja, a težko jo bo učinkovito izkoristiti
    d) Ukrep, ki diskriminira
    e) Ne vem
    Prikaz rezultatov

    Glasovanje zahteva prijavo