Iz Rima tokrat znak pozornosti

Italijanska država je za 500.000 evrov povišala letni sklad za slovensko manjšino, ki je bil od leta 2015 nespremenjen, z letno inflacijo pa je njegova vrednost stalno padala. Manjšinske ustanove, organizacije in lokalne uprave bodo tako iz Rima v letih 2026 in 2027 dobile deset milijonov in pol evrov, ki jih bo Slovencem, kot vse od sprejetja zaščitnega zakona št. 38/2001, delila Furlanija - Julijska krajina.Deželna vlada in deželni svet sta na predlog pristojne posvetovalne komisije za prihodnje leto že razdelila prispevke. Dodatnih 500.000 evrov bo formalno šlo v rezervni sklad 2026, o namembnosti katerega bo odločala komisija, ki ji predseduje deželni odbornik Pierpaolo Roberti.Povišek je nedvomno lepa novica. Senatorka Demokratske stranke (DS) Tatjana Rojc in senator Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Meinhard Durnwalder sta sicer za manjšino zahtevala dva milijona evrov več, vlada pa se je najprej v pristojnem senatnem odboru in nato v senatni skupščini odločila za pol milijona evrov dodatka k dotaciji. Ker vemo, kako se v Italiji sprejemajo proračuni in tudi spričo zmede ter napetosti v komisiji, predstavlja takšen povišek - čeprav minimalen in ne sistemski - dosežek.Zasedanje senatnega odbora je potekalo za zaprtimi vrati in daleč od oči novinarjev, tako da je dejansko nemogoče natančno preveriti, kaj se je v odboru dogajalo. V določenem trenutku se je vlada vsekakor odločila za povišek, a šele za leto 2027, vztrajanje senatorja Durnwalderja jo je nato prepričalo, da je pristala na dveletni povišek. Nastal je tako amandma k amandmaju oziroma nastala sta dva povsem enaka popravka. Prvega je predložil senator SVP, drugega senatorka Rojc. Oba je odbor formalno osvojil, vlada pa je sklep, vezan na zaupnico, vključila v svoj t. i. maksi amandma, ki ga bo pred koncem leta dokončno potrdila poslanska zbornica.V senatu je zelo dobro delovala naveza med Durnwalderjem in stranko Slovenska skupnost. Slednja je dejansko pripravila njegov proračunski amandma in ustvarila politične pogoje za sprejetje poviška pri vladi, zlasti pri ministrih Antoniu Tajaniju in Luci Cirianiju, ter desni sredini. Politično pomembno je, da je vladna koalicija izkazala pozornost slovenski manjšini.Senatorka Rojc se je temu prilagodila, čeprav je bila kot opozicijska predstavnica v objektivno težkem položaju. Res je, da je senatorka DS na problem (ne)prilagajanja državnih prispevkov Slovencem pred kratkim na srečanju na Kvirinalu opozorila predsednika republike Sergia Mattarello.Ni šlo pa brez polemik, na katere smo v manjšini v zadnjih mesecih sicer navajeni. Odnosi med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo, to se pravi med strankama, za kateri glasuje večina Slovencev v Italiji, se iz dneva v dan zaostrujejo in krhajo.Različni pogledi so srž demokracije in pluralizma. Vtis pa imamo, da so zadeve v zadnjem času nekoliko ušle iz rok in zdrknile na raven obračunavanj, ki ne vodijo nikamor.