Prijava
Dark Theme
Avstrijska javnost je te dni z zaskrbljenostjo spremljala najnovejše poročilo Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora (DÖW) o desnem ekstremizmu. Poročilo namreč opozarja na nastajanje nove generacije neonacistov, prikazuje pa tudi 23-odstotno povečanje desničarskih ekstremističnih kaznivih dejanj v letu 2024. In to po precejšnjem povečanju že leta 2023. Ob tem je alarmantna tudi ugotovitev, da so člani skrajnih desničarskih gibanj v Avstriji »izrazito nagnjeni k nasilju,« še piše v poročilu Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora.
Največje povečanje kaznivih dejanj z desnim ekstremističnim ozadjem je bilo opaženo na Dunaju in v Zgornji Avstriji, najmanjše pa - dokaj presenetljivo - na avstrijskem Štajerskem. Na Koroškem so imeli preteklo leto kar 84 desničarskih ekstremističnih dejanj, kar je 14 odstotkov več kot leto prej. Z dvajsetodstotnim povečanjem je Koroška v avstrijskem povprečju, toda napovedi kažejo na krepitev trenda. Skratka, desničarski tabor in z njim število privržencev skrajne desnice se še krepita tudi na Koroškem, kjer je lani slovensko manjšino, obenem pa tudi avstrijsko javnost, pretresel incident na Peršmanovi domačiji. Kot je znano, je avstrijska policija tam nasilno in deloma nezakonito vdrla v tabor mladih slovenskih antifašistov in v tamkajšnji muzej, edini v Avstriji, ki priča o oboroženem odporu slovenske manjšine proti nacističnemu režimu v času t. i. tretjega rajha.
Na skrb vzbujajoče povečanje desničarskih kaznivih dejanj v Avstriji so se zaskrbljeno odzvale manjšine v Avstriji in tudi politične stranke, razen desničarskih svobodnjakov. Državnozborska poslanka Olga Voglauer iz vrst zelenih poudarja, da najnovejše poročilo o desnem ekstremizmu v Avstriji kaže na resnično nevarnost za demokratično sobivanje v državi. Obenem poslanka, ki je pripadnica slovenske manjšine na Koroškem, zahteva odločno in dosledno ukrepanje proti oživljanju nacizma, dosledno preganjanje sovražne propagande in predvsem učinkovito preventivno delo. Eden od ključnih elementov za zgodnje preprečevanje radikalizacije je po njenem prepričanju predvsem ozaveščanje mladih.
Na desni ekstremizem in nemški nacionalizem ter sovraštvo proti sodeželanom opozarja tudi razstava o »divjih sedemdesetih letih na Koroškem«, ki so jo odprli pretekli petek v kulturno-komunikacijskem centru v Šentjanžu v Rožu. Z njo želijo organizatorji, pripadniki slovenske manjšine, osvetliti obdobje, v katerem je predvsem slovensko študentsko in mladinsko gibanje močno vplivalo na uradno avstrijsko in deželno politiko ter odzive nanjo v avstrijski in koroški javnosti. Razstava, ki bo odprta še do 28. februarja, prikazuje tedanje protimanjšinsko vzdušje na Koroškem z vrhuncem nasilnega podiranja dvojezičnih tabel, poskuša pa tudi odgovoriti na vprašanje, kaj je ostalo od tega gibanja in kakšen je vpliv tega obdobja danes, petdeset let po preštevanju manjšine oziroma tako imenovanem popisu prebivalstva posebne vrste in pol stoletja po sprejetju skrajno restriktivnega zakona o narodnih skupnostih v Avstriji, ki velja še danes.
Razstava, ki so jo organizatorji oblikovali predvsem z vidika tedanjih neposrednih akterjev, opozarja na napisne akcije, množične proteste, solidarnostne demonstracije, prikazuje pa tudi umetniške intervencije. Kot so še zapisali oblikovalci, je razstava tudi poskus osvetliti gosto, z dogodki nabito obdobje sedemdesetih let prejšnjega stoletja na Koroškem, ki je vplivalo na mišljenje mnogih ljudi v deželi, učinkovalo pa tudi daleč onstran njenih meja. Tudi s pogledom na uresničevanje protifašističnega izročila Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in zaščite manjšin.
Vsekakor sta aktualno poročilo Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora o desnem ekstremizmu in tudi omenjena razstava o protimanjšinskem nasilju pred petdesetimi leti na Koroškem glasen poziv zvezni vladi na Dunaju in tudi deželni vladi v Celovcu, da ne zapirata oči pred alarmantnimi dejanji desnega ekstremizma in tudi še vedno prisotnim nemškim nacionalizmom na Koroškem in v Avstriji. Kajti kdor dopušča delovanje skrajnih desničarskih mrež, ogroža demokracijo, opozarja državna poslanka Voglauer v svojem odzivu na skrb vzbujajoče poročilo o desnem ekstremizmu v Avstriji.
Mislim, da ni kaj dodati!
