Prijava
Dark Theme
Politični mlini tudi na (avstrijskem) Koroškem meljejo počasi – za mnoge v slovenski narodni skupnosti prepočasi. Predvsem če gre za potrebne strukturne spremembe znotraj manjšine, ki ima že več kot dvajset let kar tri zastopniške politične organizacije. Dve sta do pred kratkim delovali celo brez predsednika oziroma predsednice.
Vsaj ena od njiju, Zveza Slovenskih organizacij (ZSO), je pred nekaj dnevi odpravila vodstveni vakuum in končno spet izvolila vodstvo. Predsednik organizacije bo v prihodnjih štirih letih Florian Wieser, ki je šele februarja letos postal poslovodja ZSO. V manjšinski politiki dokaj neizkušenega novega predsednika je na občnem zboru – bil je edini kandidat za najvišjo funkcijo v tej organizaciji – podprlo dobrih 90 odstotkov delegatov in delegatk. Za prvo podpredsednico je bila izvoljena Gusti Gasser, za drugo Ana Blatnik, nekdanja deželna poslanka socialdemokratov (SPÖ), za tretjega podpredsednika pa Matej Kežar. Gusti Gasser in Ana Blatnik sta – skupaj z zgodovinarjem Valentinom Simo – skoraj dve leti začasno vodili ZSO, Florian Wieser pa bo tako kot že njegov predhodnik Manuel Jug, ki se je konec leta 2024 nepričakovano poslovil od manjšinske politike, ker zanj ni bila več izziv, ostal tudi poslovodja ZSO, organizacije, ki pokriva levi politični in ideološki spekter med koroškimi Slovenci in Slovenkami.
Še brez odločitve o novem predsedniku ali predsednici so pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), najmočnejši in tudi najstarejši krovni politični organizaciji, ki v glavnem predstavlja konservativen in večinoma katoliški tabor med Slovenci in Slovenkami na Koroškem. Na volitvah organizacije letos poleti se namreč nihče ni potegoval za predsedniško mesto – niti dosedanji predsednik, diplomat mednarodnega ugleda Valentin Inzko. Za jesen napovedana odločitev, da bo predsedniško funkcijo prevzel nekdo iz novoizvoljenega Zbora narodnih predstavnikov (ZNP), pa se še ni uresničila.
S tem je odprto vprašanje morebitne združitve treh organizacij, o kateri le-te menda razpravljajo že nekaj let. Tudi v tretji organizaciji, Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) s predsednikom Bernardom Sadovnikom, ki je tudi najbolj glasen zagovornik združitve treh organizacij v eno.
Toda za novega predsednika ZSO Floriana Wieserja združitev očitno ni prednostna naloga. Po izvolitvi je sicer napovedal potrebo po posodobitvi struktur organizacij slovenske narodne skupnosti, hkrati pa namignil, da ne bi smele izgubiti pristojnosti in vpliva. Predlagal je vzpostavitev delovne skupnosti osrednjih organizacij, ki pa bi ostale samostojne. Vzpostavitev pa naj spremljajo strokovnjaki od zunaj. Ali z drugimi besedami: pot do skupne politične organizacije koroških Slovencev, ki bi dvignila nujno potrebno moč manjšine znotraj in zunaj nje, bo še dolga. Na to opozarjajo ne le izjave novega vodstva ZSO, temveč tudi očitne težave tudi pri NSKS tako pri iskanju novega predsednika kakor tudi glede nadaljnje usmeritve te organizacije.
Za avstrijsko zvezno in koroško deželno politiko je takšen razplet vsekakor dobrodošel, saj pomeni, da jima pri krepitvi manjšinskih pravic ni treba hiteti. Posebej ne pri prenovljenem Zakonu o narodnih skupnostih, v avstrijskem parlamentu sprejetem šele julija letos, ki naj bi šestim avtohtonim manjšinam v Avstriji zagotavljal več manjšinskih pravic in ki je – skupaj s sedmim členom Avstrijske državne pogodbe (ADP) – pravni temelj za zaščito narodnih skupnosti v Avstriji. To - čeprav tudi iz prenovljenega zakona še vedno veje manjšinam nenaklonjen duh iz sedemdesetih letih prejšnjega stoletja - so ugotovili tudi udeleženci skupnega simpozija Hiše zgodovine Avstrije (hdgö) in Iniciative manjšine na Dunaju pod geslom »Ker nikoli niste zadovoljni – 50 let Zakona o narodnih skupnostih«.
Za konec pa še ena razveseljiva in ena manj razveseljiva vest. Najprej prva: Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) je bila na volitvah v Koroško kmetijsko zbornico dokaj uspešna. Obdržala je štiri mandate v 36-sedežni zbornici in s tem tudi mesto v predstojništvu zbornice. Manj razveseljiv, celo alarmanten, pa je nov zasuk koroških volivcev v desno, saj so svobodnjaški kmetje pridobili kar tri sedeže in bili edini zmagovalci na teh stanovskih volitvah.
