MANJŠINA: Sporočilo komolcev

Italija in Slovenija sta bili v soboto, ko sta se v Ljubljani prijateljsko »komolčala« zunanja ministra, veliki zaveznici. Anže Logar in Luigi Di Maio sta poudarila, da si državi družno prizadevata za solidarno naravnan evropski načrt za okrevanje gospodarstva. V Rimu cenijo, da je slovenski premier Janez Janša konec marca podpisal poziv, ki si ga je zamislil predsednik italijanske vlade Giuseppe Conte. Z njim je devet držav pozvalo EU, naj vzpostavi sistem skupnega zadolževanja. Povedano bolj preprosto: pozvali so Bruselj, naj bo Evropa solidarna družina, ne pa skupina sebičnih držav, kjer vsaka poskrbi zase.

A v nedeljo je Italija skupaj s Ciprom, Malto, Grčijo in Španijo predlagala Evropski komisiji, naj preoblikuje azilni sistem v EU po načelu, da morajo migrante sprejemati vse države, ne le tiste, ki so v Mediteranu izpostavljene množičnemu izkrcavanju. Slovenija se je z notranjim ministrom Alešem Hojsom podpisala pod drug predlog, ki komisijo svari pred obveznim premeščanjem migrantov. Tu sta Rim in Ljubljana na nasprotnih bregovih, kar dokazuje, da so mednarodni odnosi odvisni od mnogih dejavnikov. V tem spreminjanju meddržavnih zavezništev glede na vsakokratni interes je nekoč svojo vlogo igrala tudi slovenska manjšina v Italiji. Vloga ni bila zavidljiva, saj so bili Slovenci v Italiji predvsem talec. Zdi se, da ni več tako.

Slovenija meje z Italijo še ni odprla, toda zamera, ki je nastala zaradi zaprtja, ni privedla do tega, da bi Slovencem v Italiji nagajali pri vračanju Narodnega doma. Di Maio, ki je v Ljubljano prišel dobro pripravljen, je celo zagotovil, da se bo zavzel za slovensko predstavništvo v rimskem parlamentu.

Ali je skrival figo v žepu, bo znano že kmalu. Za zdaj lahko ugotovimo, da vsaj v uradnih izjavah slovenska manjšina ni več problem. Tudi desnosredinska vlada Furlanije - Julijske krajine je slovenski manjšini doslej precej bolj pomagala kot pa škodila. Ko je lani stopila na občutljivo področje spreminjanja deželnega zakona za zaščito manjšine, si je po intervenciji Ljubljane premislila.

Če res drži, kar ugotavljamo, potem za manjšino ni več izgovorov. Razmere so ji naklonjene, zato za morebitne težave ne bo mogla kriviti drugih. Ko bo, na primer, Narodni dom res dobila v svoje roke, bo morala z njim ravnati preudarno. Sicer ne bo noben komolec v pomoč.