NOVA VLADA: Avstrijska premiera

Po odmevnem padcu desničarske vlade maja lani in predčasnimi jesenskimi volitvami je Avstrija včeraj tudi uradno dobila novo vlado. Spet je koalicijska in spet jo vodi prvak konservativne ljudske stranke (ÖVP) Sebastian Kurz, toda prvič so v zgodovini druge avstrijske republike v njej Zeleni, ki so spretno izkoristili ugodnost (notranjepolitičnega) trenutka in po dolgih pogajanjih sklenili vladno koalicijo.

Najpomembnejši argument (v Avstriji bolj meščanskih kot levih) Zelenih za vstop v vlado je bil iz Avstrije do leta 2040 narediti ogljično nevtralno državo, za ljudsko stranko kanclerja Kurza pa nadaljevanje krepitve gospodarstva z davčnimi razbremenitvami in – kot že v propadli koaliciji z desničarskimi svobodnjaki – boj proti nezakonitim migracijam in skrajno restriktivna varnostna politika.

Zeleni kot bistveno šibkejši partner (v novi vladi bo ob kanclerju Kurzu in podkanclerju Koglerju še 13 ministrov – deset iz vrst ÖVP in samo trije iz vrst Zelenih ter po en državni sekretar) so v pogajanjih morali pristati tudi na izrazito desničarske pozicije ljudske stranke oz. populističnega kanclerja Kurza.

Konkretno na (ustavno vprašljivo) uvedbo t.i. preventivnega pripora in tudi na prepoved nošenja rut pri dekletih do 14 let. Nadalje si je ljudska stranka v koalicijskem dogovoru izpogajala celo »izstopno klavzulo«, ki predvideva, da si pri morebitnem vnovičnem navalu beguncev (kot npr. leta 2018) lahko poišče podporo za njeno restriktivno migrantsko in varnostno politiko pri drugih parlamentarnih strankah – torej pri skrajno desničarskih svobodnjakih (FPÖ)! Očitno v zamenjavo za popuščanje pri temeljnih in človekovih pravicah so si Zeleni poleg zelo visokih ciljev pri zaščiti podnebja izbojevali odločnejši boj proti v Avstriji še dokaj razširjeni korupciji, prav tako izboljšanje zaščite narodnih manjšin v novem vladnem programu.

Govor je o povišanju finančnih podpor za manjšinske ustanove, pospeševanju tiskanih manjšinskih medijev, ohranitvi dvojezičnih okrajnih sodišč na južnem Koroškem, večji prisotnosti manjšin na Avstrijski radioteleviziji (ORF) in v virtualnem svetu. Toda vse to (še) brez konkretnega časovnega in tudi finančnega okvira, čeprav avstrijska država svojim manjšinam ni povišala podpore že več kot 25 let, prav tako manjšine že desetletja čakajo na uresničitev reforme skrajno restriktivnega zakona o narodnih skupinah iz leta 1976.

Udeležba Zelenih v novi avstrijski vladi je nedvoumno novost v avstrijski notranji politiki, ki ga bo pozorno spremljala tudi Evropa. Obenem pa je tudi eksperiment, tveganje, o katerem se ne da napovedati, kako se bo končal. Še posebej, če se upoštevajo globoka nasprotovanja v pomembnih vprašanjih med obema strankama. Zelenim ni mogoče odreči iskrena prizadevanja za uresničitev njenih načrtov in ciljev, toda glavno odgovornost za uspeh ali neuspeh tega avstrijskega eksperimenta nosita zvezni kancler Kurz in njegova ljudska stranka. Kajti ta vlada mora zdržati polni mandat, torej naslednjih pet let.

Če ne, bi to po vsej verjetnosti pomenilo konec strmega političnega vzpona šele 33-letnega kanclerja, ki je v dveh letih spustil v zrak kar dve vladi. Za Zelene pa bi predčasen konec vlade zagotovo pomenil pot v opozicijske klopi za dalj časa ali celo slovo iz parlamenta, v katerega so se vrnili šele na oktobrskih predčasnih volitvah.