Ponedeljek, 22 april 2024
Iskanje

ODLIKOVANJE: Zgodba s Titom? Izguba časa!

Rim |
21. mar. 2024 | 7:00
    Dark Theme

    Poslanska komisija za ustavna vprašanja se je več tednov ukvarjala z državnim odlikovanjem jugoslovanskega predsednika Tita. Njeno delo je bilo zaman, lahko bi rekli celo izguba časa, saj je bilo jasno, da je pokojnim odlikovancem zelo težko, če že ne nemogoče, odvzeti oziroma preklicati priznanja. Predlagatelji odvzema so vseeno vztrajali, njihovo namero je ustavil šele Kvirinal, ki je pojasnil, da odlikovanja avtomatično zapadejo s smrtjo odlikovancev. Ostajajo torej le za zgodovino.

    Predsednik republike po ustavi ni dolžan utemeljevati in razlagati svojih korakov. Lahko pa z gotovostjo trdimo, da je želel Sergio Mattarella presekati spor okrog Tita, ki ni vodil nikamor, a je le podžigal nepotrebne polemike. Ob dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre smo jih imeli že preveč, z dodatnimi prepiri o Titu pa bi se vsi skupaj osmešili, predvsem predlagatelji odvzema odlikovanja. Da je nad tem vprašanjem padel zastor, so razumeli Bratje Italije, ne pa Liga, saj nekateri njeni predstavniki vztrajajo, da je treba z odlikovanjem, kljub pojasnilu Kvirinala, iti do konca.

    Najbolj glasni predstavniki desnice so hoteli, da bi se parlament prelevil v neke vrste razsodišče, če že ne sodišče, katerega sodba je bila vnaprej zapisana: Tito je bil zločinec, odgovoren za fojbe ter množičen odhod Italijanov iz Istre. Zgodovinske okoliščine, v katerih mu je predsednik Giuseppe Saragat leta 1969 podelil odlikovanje, so bile postranska zadeva.

    Desnici je med soočenjem v poslanski komisiji zmešala štrene levosredinska opozicija, začenši z Demokratsko stranko. Nihče ni bil načelno proti odvzemu odlikovanja, če ga je treba preklicati Titu, bi bilo treba podobno ravnati z Benitom Mussolinijem. In z italijanskimi vojnimi zločinci v drugi vojni, ki jih je država odlikovala za »vojaške zasluge« v okupiranih državah.

    A to so priznanja kraljevine in ne republike, so se nerodno izgovarjali nekateri zastopniki desnice, ki jih je Mussolini postavil v škripce. Na mizo so poslanci dobili tudi seznam vojnih zločincev na tleh nekdanje Jugoslavije, ki sta ga na pobudo Tatjane Rojc sestavila zgodovinarja Gorazd Bajc in Borut Klabjan.

    Upamo, da je te klavrne zgodbe o Titovem odlikovanju sedaj konec. Z jugoslovanskim predsednikom naj se še naprej ukvarjajo zgodovinarji, politikom pa ne manjka drugega dela.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani