Prijava
Dark Theme
Italijanska vlada je spet posredovala, da bi znižala ceno fosilnih goriv. Sredstva, ki jih uporablja v ta namen, pa so kratkoročne narave in imajo bolj kot ne blažilni učinek. Ob tem škodujejo državni blagajni, ki je že tako v velikih težavah. Ampak kratkoročno nimamo alternative fosilnim gorivom, čeprav si težko predstavljamo, da se bo cena goriv v kratkem znižala. Prav zato je potrebna dolgoročna energetska politika, ki mora najti alternativo fosilnim gorivom. Pri tem sta ključni dve točki: jedrska energija in naložbe v omrežje. Dodal pa bi še tretjo, ki je prelomna: sistem prilagodljive produkcije moramo spremeniti v sistem prilagodljive porabe.
Razvoj človeške družbe je vedno slonel na izkoriščanju in upravljanju energije. Ko je človek ukrotil ogenj, je bila to prelomnica (kuhanje, obdelava kovin). Ko je človek ukrotil veter (jadra, mlini) in vodo (mlini), prav tako. Ko pa je človeštvo stopilo še korak dlje in izumilo parni stroj, se je krivulja napredka dvignila strmo navzgor. Kajti od takrat človeško delo po potrebi nadomešča stroj. »Po potrebi« pomeni, da stroj aktiviramo, kadar ga potrebujemo, in posledično je tudi poraba energije »po potrebi«. Imeti energijo, kadar jo potrebujemo, pomeni imeti skladišča energije, ki jih potem samo pretvarjamo: kitovo olje, premog, fosilna goriva itd. Napredek in energetska uporaba sta vedno rasla skupaj in postajalo je vse bolj jasno, da je vsako skladišče končno. Obenem izkoriščanje teh skladišč vpliva na »zdravje« našega planeta in posledično na naše zdravje. Začarani krog naj bi rešila poraba tako imenovanih obnovljivih virov, ki sloni na skladišču energije, ki je za naše časovne intervale neskončno (beri sonce). Ampak obnovljivi viri niso kompatibilni z modelom energije »po potrebi«, ki smo ga razvili. Sonce, veter, dež ipd. so na voljo, kadar so, in ne, kadar jih potrebujemo. Sistem energije »po potrebi«, torej prilagodljive produkcije, moramo spremeniti v sistem prilagodljive porabe. Sprememba ni nemogoča, je pa korenita. Alternativa tej spremembi je skladiščenje energije, ki jo proizvajamo z obnovljivimi viri, kar pa ni vedno preprosto in poceni. Kot vedno je prava pot nekje vmes in najti moramo ravnotežje med skladiščenjem in prilagodljivo uporabo. Skladiščenje in prilagodljiva uporaba pa sta izredno pomembna elementa za delovanje električnega omrežja in ceno energije.
Električno omrežje je kompleksen sistem, pri katerem mora upravitelj ves čas iskati ravnotežje med proizvodnjo in porabo. To uravnavanje pa je iz leta v leto težje, kajti poraba čedalje bolj niha (razlike med največjo in najmanjšo porabo v danem obdobju so čedalje večje), ob tem pa tudi proizvodnja (pretežno zaradi sončnih in vetrnih elektrarn). To ravnotežje se ne sme izgubiti, in zato so nekateri proizvodni obrati plačani, da ga pokrivajo. To pa seveda stane in vpliva na ceno energije. Večja ko so neravnotežja, višji je strošek (ekonomski in ekološki) njihovega uravnavanja. Ekstremno spoznanje je, da se namestitev vetrnih in sončnih elektrarn ne splača.
Prilagodljiva uporaba lahko deluje kot filter nihanj, kjer uporabnika »plačamo«, zato da pripomore k ravnovesju sistema. Ko uporabnika »plačamo«, pade cena energije in tako lahko ustvarimo bolj vzdržen sistem. Znanstvena fantastika? Ne, kajti deloma se že dogaja. V zasebnem sektorju razvijajo platforme (na primer Power Up podjetja Octopus), ki v času velike proizvodnje ponujajo brezplačno energijo. Takrat lahko zavrtimo toplotne črpalke, gospodinjske aparate ali pa napolnimo svoj električni avtomobil. V industrijskem sektorju bi lahko na primer programirali nekritične procese.
V nekaterih primerih lahko naredimo še korak dlje in kombiniramo prilagodljivo uporabo in akumulatorje. Dober primer bi bila lahko vsa velika parkirišča pred podjetji, kjer vsak dan parkiramo tisoče avtomobilov. Vsa ta parkirišča bi lahko po potrebi pokrili z električnimi panoji. Zjutraj bi pod njih parkirali električni avto, njegov akumulator bi lahko absorbiral presežek sončne energije in isti akumulator bi zvečer spet vklopili v domači sistem.
