PERSPEKTIVE: Kritičnost wanted

Aktualnih dnevnopolitičnih tem v zadnjem tednu res ni manjkalo. Zelo sta me presunili predvsem dve novici, ki nista imeli dovolj pozornosti v medijih. Prva je novica, da naj bi napad na plinovod Severni tok 2 izvršila Ukrajina. Če bi to držalo, bi se geopolitična situacija drastično spremenila. To bi za Ukrajino pomenilo velik udarec in veliko izgubo podpore prav v trenutku, ko ji je uspelo korenito zbližanje z vzhodnoevropsko politično sfero (predvsem z evropskimi institucijami). Izguba zaupanja pomeni v sodobnem svetu velik udarec. Vojne, oboroženi, politični ali ekonomski spopadi se razvijajo glede na podporo javnosti. V svetu všečkov in hitro spreminjajoče se politične podpore je vodenje politike pretežno stvar družbenega konsenza. Poglejmo samo primer Netanjahuja, čigar politiki je od Hamasovega napada na Izrael 7. oktobra do danes drastično upadel družbeni konsenz in je trenutno najmanj priljubljen premier v zgodovini Izraela. Velikokrat vodijo politični liki določeno politiko s ciljem pridobivanja podpore prebivalstva in posledično volivcev. Malo je političnih figur, ki danes delujejo po principu lastne vesti. Take osebnosti so po navadi zelo priljubljene, njihova priljubljenost pa se zelo malo spreminja glede na dnevnopolitično dogajanje. Tak primer je italijanski predsednik Mattarella. Njegova priljubljenost je v zadnjih letih bolj ali manj stabilna. Na seznamu najbolj priljubljenih italijanskih politikov so se izmenjevali različni obrazi, on pa se je, podobno kot nabrežinski kamen, ohranil trdno in brez večjih sprememb.

Močno me je presenetila tudi novica o Indi Gregory, osemmesečni britanski deklici, ki je trpela zaradi redke neozdravljive bolezni. Britansko sodstvo je odredilo, naj deklico prenehajo umetno ohranjati pri življenju. Nato se je v zadevo vmešala še predsednica italijanske vlade Meloni, ki je aktivirala celotno vlado, da bi dojenčici omogočili zdravljenje v Italiji in bi jo tako še naprej umetno ohranjali pri življenju. Ljudi, ki po vsem svetu potrebujejo pomoč, je verjetno na milijone. Takih oseb je veliko tudi v Italiji. Pozornost in trud za zdravljenje sta bila osredotočena izključno na belsko deklico iz razvite in bogate države, v kateri je sicer zdravstvo javno, brezplačno in po mednarodnih standardih tudi zelo dobro in primerljivo z italijanskim. Ne glede na osebna prepričanja posameznikov o evtanaziji se tu odpira tudi mednarodno-politično vprašanje. Eden izmed deliktov v mednarodni politiki je vmešavanje v notranjepolitične zadeve druge države. Vsaka država je namreč suverena. To pomeni, da so vse države med seboj enake in se nimajo pravice druga drugi vmešavati v notranje zadeve. Dejstvo, da si je Italija dovolila posegati v odločitve britanskega sodstva o britanski državljanki, ki nima vezi z Italijo, sodstva, ki je po vseh mednarodnih standardih neodvisno in velja za eno izmed najboljših na svetu, je nekako podobno, kot če bi se sodišče iz Londona vmešalo v pripor Messine Denara in mu ponudilo britansko državljanstvo. Čeprav je zgodba male Indi zelo žalostna, me je zmotilo, ker jo je italijanska premierka izkoristila za dvig lastne priljubljenosti in ker noben medij ni bil kritičen do tega. Vzrok gre verjetno iskati v tem, da so tudi mediji danes med seboj v vojni za priljubljenost, gredo se vojno všečkov. Življenje v digitalni dobi je medije pripeljalo do tega, da se preživljajo z denarjem od reklam. V našem svetu so mediji, podobno kot vplivneži, za reklame bolje plačani, če je število njihovih bralcev, gledalcev, obiskovalcev ali poslušalcev večje. Zato morajo pritegniti pozornost povprečnih uporabnikov. In do koga smo vsi empatični, če ne do otrok? Če bi bili kritični do te zadeve, bi se lahko obrnilo proti vsem njim in zanje postalo kontraproduktivno.

Verjetno se marsikdo ne bo strinjal z mojo analizo in me bodo številni označili za cinika, ampak kako lahko političarka, ki je mama in se ima za kristjanko, tako arbitrarno odloča o življenju enega človeka? Zakaj je življenje belske britanske dojenčice več vredno kot življenje temnopoltega emigrantskega otroka? Nimam odgovora na to vprašanje in verjetno ga nima nihče. Zakaj občutimo večjo empatijo do posameznikov, ki so nam podobni, kot do drugih, nam bodo verjetno najbolje odgovorili psihologi ali sociologi. In kdo ve, mogoče bodo na to vprašanje poznali odgovor v Albaniji.