Nedelja, 19 maj 2024
Iskanje

PERSPEKTIVE: Ženske v literaturi (ni)

8. mar. 2024 | 6:30
    Dark Theme

    Živijo, Perspektive! Začela bom s čisto preprostim vprašanjem: kdo je največji slovenski pesnik? Pričakovani odgovor je France Prešeren. Kaj pa, če bi vas prosila, da naštejete pet slovenskih pesnic? Da, tukaj bi se zataknilo. Mogoče pomagajo imena, kot so Ada Škerl, Lily Novy, Katja Perat, Majda Artač Sturman in Maja Vidmar. Vam je kaj zazvenelo v ušesih?

    Že v sami literarni vedi se z žensko perspektivo ne ukvarjajo dovolj, kljub temu pa obstaja metodologija in celo smer z zbirnim imenom ženske študije. Ta se sicer umešča na širše področje sociologije, v feministično gibanje, ampak v literaturi se osredotoča na tri ženske vloge: na žensko kot bralko in na njeno dojemanje ženskih likov ter na žensko kot avtorico, lahko pa išče pozabljene avtorice in jih umešča v kanon.

    Literarna veda lahko s svojimi metodami pogosto deluje dolgočasno, zato se bom posvetila ženskim likom v literaturi. Tradicionalno sta v preteklosti prevladovala dva tipa ženskih likov. Ali uganete katera? Intelektualka? Mati? Trgovka? Še kakšna ideja?

    Ženske so navadno nastopale v vlogah usodne zapeljivke (femme fatale) ali krhke ženske (femme fragile). Kaj pa svobodne ženske? Tudi teh je bilo nekaj, saj so avtorice že v 19. stoletju rušile stereotipe in pri pisanju izhajale iz svojega drugačnega pogleda. V sodobnem času je ženski glas še veliko močnejši, a iz neznanih razlogov ostaja zapostavljen. Danes je v Sloveniji veliko avtoric, ki se ukvarjajo s poezijo, prozo, dramatiko in filmom, nekatere živijo tudi v tujini. Takšna je denimo Brina Svit, ki deluje v francoskem okolju, a piše prozo v slovenščini.

    Liki teh avtoric predstavljajo raznovrstno paleto doživetij, izkušenj. Ženske v njihovih delih imajo različne vloge, zato njihovih pogledov ne moremo poenotiti. Ženski liki nastopajo v svetu ekonomije s svojo podjetnostjo (Breda Smolnikar), lahko je prikazano njihovo življenje v delavskem naselju (Angela Gelč Jontes). Ženska nastopa kot pesnica (Katja Perat), kot študentka, ki svoj študij postavlja na prvo mesto (Lea Fatur), kot tujka v neznanem okolju, ki istočasno kaže željo po potovanju (Brina Svit). Ženske so prikazane kot občutljive, ranljive in zaznamovane z odnosom do matere, s katero ne najdejo stika. Mislim, da se lahko v tem marsikdo prepozna.

    Nekatere avtorice razmišljajo o življenju brez bojevitega feminističnega naboja in se zaustavijo pri vsakdanjih situacijah, pri družbenem statusu, vprašanju družine (Milojka Žižmond Kofol). Zanimiva tema so tudi odnosi. Sodobna literatura izpod peresa ženskih ustvarjalk se večkrat dotika vprašanja medsebojnih odnosov. Med materjo in hčerjo so ti lahko zelo nasprotujoči, kljubovalni do te mere, da mati v svojem stanovanju ne hrani nobene hčerkine slike, saj se ima za zrelo in samosvojo (Gabriela Babnik).

    Literatura je bila vedno raznolika in ženska perspektiva nudi še toliko več barvnih nians. Da je reprezentacija ženske zelo pomembna, me je opozorila moja nekdanja profesorica. Včasih ob branju romana ne pomislimo na ozadje likov, na njihove vloge. Na reprezentacijo žensk nismo pozorni, saj ob začetku branja dogajanje in vloge ponotranjimo in se o drugih plasteh likov ne sprašujemo. Toda številne avtorice pozornost namenjajo ravno tej plati literature, ženski figuri, in skušajo v svojih delih prikazati konkretnejši, vsakdanji položaj ženske v družbi. Širijo ženski pogled na različne teme, stopajo čez tabuje, opisujejo erotiko in istospolna razmerja, ubesedujejo široko paleto čustev, občutkov ženske, ki so aktualni in se je z njimi mogoče identificirati.

    Ženska v literaturi ni več omejena na tisti dve vlogi, ki ji jih je dodelila tradicija. Ženska perspektiva odpira nove poti v številne intimne svetove.

    Ženska ni muza zateženih umetnikov, ampak je sama umetnica. Ženska ustvarja, išče svojo svobodo. Nekateri bi rekli, da je včasih zatežena tudi ona, mogoče pa piše s cinizmom in humorjem. Njen pogled je ravno tako inovativen, a potrebuje bralce, da v njem uvidijo skriti biser. Te avtorice pa še vedno ostajajo v ozadju: njihovih del se v šoli ne obravnava, na kulturnih prireditvah se raje izbira moške avtorje, ki spadajo v literarni kanon ...

    Zaključila bi rada z voščilom: vsem bralkam, umetnicam in ustvarjalkam v našem malem okolju želim pomenljiv dan žena!

    Če želite komentirati, morate biti registrirani