PO VOLITVAH V SLOVENIJI: Napočil je trenutek resnice

Nedeljske državnozborske volitve v Sloveniji so poleg številnih neznank prinesle eno gotovost, in sicer da naslednja slovenska vlada ne bo levosredinska. Trenutna kombinacija Gibanja Svoboda-SD-Levica namreč ne premore več zadostnega števila mandatov za sestavo trdne koalicije, zato bo morala stranka Roberta Goloba sklepati dogovore s strankami z vizijami in vrednotami, ki z dosedanjim izrazitim socialnim poudarkom znotraj gospodarskega liberalnega nazora evropeističnega pečata nimajo veliko skupnega. Nekatere so celo usmerjene v drugo smer, in sicer v suverenizem in nacionalizem. Golob nima veliko izbire: povezovanje s stranko SDS nikakor ne pride v poštev, to čivkajo še vrabci. V primeru zavezništva z NSi, če bi ta sploh pristal v povezovanje, bi se iz te nenavadne sestavljanke zagotovo izločila Levica, SD in Svoboda pa bi najbrž izgubila podporo in zaupanje pomembnega števila volivcev. Pogovori z Demokrati so sicer možni, a bi ti, zlasti z Levico, povzročili velike idejne in ideološke spopade denimo na področju zunanje politike, denimo v odnosu do ZDA in Izraela, ter pravic žensk in manjšin.
Nato je tu še Resni.ca, politični meteor, od katerega bi lahko bilo odvisno, ali bo nedeljskim državnozborskim volitvam sledila nova vlada ali ne.

Stranke čakajo pogovori in dogovori, zlasti pa kompromisi. V primeru Gibanja Svoboda, pa tudi stranke SD, pa gre zlasti za vprašanje, kaj bosta stranki žrtvovali za oblast. Ob odsotnosti Levice, ki je v zadnjih štirih letih narekovala socialno agendo dosedanje vlade, bosta namreč pokazali svoj pravi obraz in državljanom dali vedeti, ali je socialna varnost državljanov res njuna prioriteta ali ne.

Sicer pa bo morala tudi Resni.ca dokazati, ali zna sneti plašč zunanjega kritika in obleči suknjič odgovornosti. V izvenparlamentarni opoziciji do vseh in vsega je namreč enostavno govoriti proti elitam, korupciji in zastarelim strukturam. V parlamentu pa bo morala pokazati, ali zna nositi posledice svojih odločitev in delovati znotraj institucij, ki jih tako rada kritizira.

Gibanje Svoboda bo moralo skleniti sporazum s politično silo, ki zagovarja čim večjo davčno razbremenitev gospodarstva, socialna vprašanja, javno zdravstvo in pokojnine pa uokvirja v abstraktni jezik sistemskega preloma, državne suverenosti, ki se v svoji nezaupljivosti do ustaljenih političnih okvirih zelo približuje skrajni desnici.

Ravno tu se začne trenutek resnice za Svobodo, ki govori v dveh političnih jezikih. Po eni strani poudarja pomen socialne države, vključujoče družbe in človekovih pravic. Po drugi strani pa zagovarja prosto gospodarsko pobudo, razvoj, konkurenčnost ter hkrati stabilne javne finance. Ko bi Golob številka dve iskal oblast s partnerjem, kot je Resni.ca, bi moral hitro pokazati, kateri del njegovega obraza je resničen. Je socialna občutljivost jedro ali le kulisa? Pravo vprašanje ni, ali bo Golobova stranka prišla na oblast, ampak kakšna bo tam. Od razpleta te dileme bo odvisno politično preživetje dosedanjega slovenskega premierja.