Prijava
Dark Theme
Uspeh plana Donalda Trumpa za konec vojne v Ukrajini je odvisen tudi od soočenja med dvema strujama politike ZDA: nacionalistično podpredsednika J. D. Vancea in neokonservativno državnega sekretarja Marca Rubia. Po prvi morajo ZDA misliti najprej nase, po drugi ne smejo opustiti vmešavanja v krize po svetu. S slednjo strujo je povlekla EU, ki skuša z nerealnimi pogoji sabotirati plan.
Celo oster Trumpov nasprotnik Jeffrey Sachs meni, da je mirovni plan realističen in naslavlja glavne vzroke vojne. Poglavitni je bil širitev Nata na vzhod, ki je v Ukrajini segla preko za Rusijo sprejemljive rdeče črte. Nekdanji svetnik za državno varnost ZDA Zbigniew Brzezinski je širitev utemeljil v knjigi Velika šahovnica leta 1997. Dve leti kasneje so v Nato vstopile Poljska, Češka in Madžarska, potem pa kot domine še vse druge vzhodnoevropske države. Brzezinski je trdil, da bo vstop Ukrajine ključen za zamenjavo režima v Moskvi in razpad Ruske federacije.
To vizijo je osvojil Joe Biden, ki je mislil, da bo z vojno v Ukrajini toliko ošibil Rusijo, da bo Kitajska izgubila partnerico v strateški tekmi z ZDA. Uštel se je, vojna je utrdila Putina in Rusijo še bolj priklenila h Kitajski. Trump skuša zdaj to popraviti, meni Sachs. Četudi se Rusija z Indijo in Kitajsko zavzema za multipolaren svet, bi prav Rusija in ZDA v taki ureditvi največ izgubili. Zato skuša Trump Rusijo povleči na svojo stran in jo vabi spet v klub G8, navkljub jokanju Kaje Kallas in neutolažljivih evropskih vdov in vdovcev utvare, da bodo vojaško premagali Rusijo.
Plan je za Sachsa realističen tudi pri ozemeljski delitvi, ki je ob vzajemni varnosti druga osrednja tema. Rusiji priznava de facto nadzor nad Krimom, Donbasom in deli Hersona in Zaporožja do reke Dnepr v zameno za kolektivni dogovor o varnosti med EU, Rusijo in Ukrajino. Ta bi vstopila v EU, ne pa v Nato. V planu so tudi finančni dogovori v korist ZDA in na škodo EU, v katerih Sachs prepoznava Trumpov pohlep in evropsko podrejenost.
EU postavlja nerealne zahteve. Če želi biti akter, bi morala govoriti s Putinom. A tega noče. Izgubili so smisel za politiko in diplomacijo, silijo v oboroževanje in nadaljevanje vojne, ki bi Ukrajino stala še več žrtev in ozemlja. Ko bi bil Zelenski aprila 2022 podpisal sporazum v Istanbulu, od katerega ga je odvrnil Boris Johnson, bi bili pogoji boljši, kot so zdaj po treh letih nepotrebne vojne. »Merz in Von der Leyen želita spet oborožiti Nemčijo, Macron se ima za novega Napoleona, Starmer sanja o novem britanskem imperiju. Žalostna resnica je, da je med volivci vsak od njih povsem diskreditiran.«
Sachsove teze podpirata tudi dva italijanska analitika, ki sta - v protitoku - že od vsega začetka napovedala, kako se bo za Evropo končala ukrajinska avantura. Obramboslovec Gianandrea Gaiani razgalja lažno temo ukrajinske vojske. EU zahteva, naj šteje 800 tisoč vojakov, kar je za Ukrajino nevzdržno. Francija ima 200 tisoč operativnih mož, Nemčija 180, Italija 160 s karabinjerji vred, Poljska 150.000, četudi cilja na 300 tisoč. Za Ukrajino je realnih kvečjemu 100 tisoč vojakov in 400.000 rezervistov. Več ni potrebnih, ko nisi v vojni. Če bo država nevtralna in pravice ruske manjšine v njej spoštovane, ne bo razlogov, da bi jo Rusija ogrožala.
Zdajšnji dogovor je seveda za Ukrajino poraz, ki odraža poraze na bojiščih, trdi Gaiani, je pa še vedno boljši od nadaljevanja vojne. Rusija nima interesa zasedati drugih ozemelj, čeprav bi jih po preboju utrjene linije Zaporožje-Pokrovsk-Kupjansk lahko. Če se vojna ne konča, pa bi se lahko skušala polastiti Odese, kar bi bil za Ukrajino popoln polom.
Sociolog Alessandro Orsini meni, da se EU in Velika Britanija odzivata čustveno in ne racionalno. Želja, da bi z žrtvovanjem Ukrajincev zrušili Putina, je prevladala nad percepcijo realnosti. Trump in Putin sta Evropejce ponižala, da so omotični in paralizirani. Morajo se sprijazniti s koncem širitve Nata, z lastnim porazom v Ukrajini, z Rusijo v G8 in s tem, da si bodo ZDA in Rusija porazdelile najbogatejša in strateška ukrajinska ozemlja, EU pa bo poravnala račune. Evropski popravki k planu ZDA so pretežno kozmetika, zahteve, kot so prisotnost Natovih vojakov v Ukrajini, pa nudijo le pretvezo Putinu za nadaljevanje vojne in še hujše uničenje Ukrajine. Zdaj je poražena, čez eno leto bi lahko bila zradirana.
