POMISLEKI: Bolivija spet v plamenih

Spremljamo dramatično dogajanje na Kubi, ki se podira sama vase. Ameriški generali se s kubanskimi pogajajo že kar na Kubi, v ameriškem oporišču Guantanamo. Spremljamo tudi pretežno motenega argentinskega predsednika Javierja Mileia, ki velikansko in bogato Argentino spet potiska v kolesje nemirov in negotovosti. Spremljamo tudi volitve v Kolumbiji, kjer se po prvem krogu zmaga znova obeta desnici.

O vsem tem precej poročajo novičarske agencije. Bolivija, kjer najbolj vre, ostaja na obrobju. Pa se prav tam, kjer je nekoč prinašal revolucijo proslavljeni Ernesto Guevara, imenovan »El Che«, tam so ga tudi ubili, dogajajo najbolj občutljive, usodne stvari. Američane je začelo motiti, da so na jugu celine najbolj navzoči Kitajci.

Redke zemlje in dragocene kovine bi morale po zakonitostih zakona, ki pravi, da Amerika pripada samo Američanom - pravijo mu Monroejeva doktrina -, pripadati samo Američanom. Zato severna Amerika ne dovoli, da bi se v Boliviji zgodil kakršen koli prevrat. Še najmanj pa vstaja, kakor se zadnje tedne dogaja na bolivijskem Altiplanu.

Pol leta je od tega, ko je v Boliviji z volitvami prišel na oblast Rodrigo Paz. Njegova zmaga je bila očitna. Ljudje so se po dveh desetletjih naveličali prvega predsednika staroselca Eva Moralesa. Morales se je takrat že skrival v tropskih hostah, policija ga je iskala, češ da je imel roke umazane od korupcije, dušo pa zaradi domnevnega posilstva mladega dekleta. Dve desetletji na oblasti pač prinesejo s seboj marsikaj, tudi obtožbe, morda tudi zla dela.

Rodrigo Paz, sin nekoč proslavljenega levičarskega politika Jaimeja Paza Zamore, se je zavihtel na oblast. Oče ga vodi in mu svetuje, sin pa se je prilagodil Donaldu Trumpu in argentinskemu sosedu Mileiu. »Kapitalizem za vse Bolivijce« je bila njegova volilna reklama, staroselcem, ki so ga množično volili, se je to zdelo vabljivo. Čakala jih je Indija Koromandija, so mislili. Geslo »Bog, družina in domovina« pa ne more veljati za reveže.

Po pol leta Rodriga Paza na oblasti so staroselci odkrili, da so bili zapeljani. Konec je bilo daril, ki jim jih je delil levičarski, indijanski predsednik Morales. Prodajal je plin sosedom, zlasti Brazilcem in Argentincem, tudi marsikaj dobrega je storil, revščino je zmanjšal. Pa marsikaj slabega tudi, predvsem pa se ni znal ogniti pastem ljudi na oblasti, vsemogočne korupcije.

Volivci Moralesovega socialističnega gibanja MAS so se na zadnjih volitvah, ko ga ni več vodil Morales, izrekli za na videz zmerno demokrščansko stranko Rodriga Paza, ki ima za podpredsednika močno protislovno osebnost, priljubljenega policista Edmarja Laro. V Moralesovih časih je odkrival korupcijske škandale. Moralesa nikoli ni našel, bivši predsednik se še dandanes skriva nekje v okolici mesta Cochabamba v središču države.

Bolivijci so dokaj hitro odkrili, da jih je Paz potegnil za nos. Konec je bilo subvencij za bencin, z njimi je Indijance nase navezal Morales. Tudi ustave se je lotil Paz, staroselce je postavljala na poseben, upoštevan položaj. Na Moralesovo politiko nacionalizacij je odgovoril s politiko denacionalizacij, prodajati je začel vse, kar je hotel kdo kupiti, tudi litij, celo žičnico iz prestolnice La Paz na Altiplano, visoko planoto nad mestom, kjer živi več ljudi kot v dolini, pa je že La Paz najvišja prestolnica na svetu.

Državo je Rodrigo Paz strahotno zadolžil. Skril se je pod ameriški ščit, sprejel je Monroejevo doktrino kot svoje vodilo. Stopil je med člane ameriško-izraelske falange. Američani zagotavljajo, da ga bodo zaščitili, prevratnikom ne bodo dovolili, da bi vrgli izvoljeno vlado, opozarja minister Marco Rubio, ki je po rodu Kubanec.

Ko so Bolivijci doumeli, kaj se jim dogaja, je prav na hitro počilo. Začeli so se protesti, ki trajajo že ves mesec. Uporniki, ki jim ne znajo določiti števila, ker se nenehno menjajo, vsakokrat pa jih je na cestah vsaj 300 tisoč, zapirajo vse pomembne ceste. Noben tovornjak ne more mimo, noben transport s hrano ne pride do La Paza. Vlada poskuša hrano iz Santa Cruza v tropskem delu Bolivije pripeljati z letali. Pomanjkanje je veliko, nezadovoljstvo tudi, gordijski vozel pa utegnejo presekati zavezniki iz Washingtona. Takrat bo Bolivija spet zanimiva za beli svet.