POMISLEKI: Papež Prevost iz novih časov

Ta teden precej pozorno spremljam televizijske prenose iz Španije in prebiram vse, kar kje na Iberskem polotoku in drugod napišejo o novem papežu in njegovem dojemanju sedanjega sveta. Nismo ga še čisto doumeli tega prvega Američana na papeškem prestolu. V nov čas cerkvene ustanove sodi, na trenutke se zdi, da stopa nekaj dolgih korakov pred posvetnimi vladarji, ki se vračajo v prejšnje stoletje, in še več dolgih korakov pred cerkveno bratovščino, zlasti tistim delom, ki bi najraje ostal v fevdalnih okvirih. Prav slednji so najbolj pogodu novi generaciji posvetnih vladarjev, ki pri kleru radi poiščejo zaveznike in zavetnike, hitro jim priskrbi volivce za v prihodnje.

Španija ima za rimski cerkveni imperij zelo posebno vlogo. Španci in Rim so znali v petnajstem in šestnajstem stoletju zgraditi čisto novi vek. Dolgo so ga obvladovali, šele zadnje čase se zavedajo, da se morajo pravzaprav prilagoditi čisto novemu svetu. Leon XIV. daje slutiti, da razume, za kaj gre, zdaj bo moral svoje razumevanje deliti z drugimi. Z verniki ga nekako bo, z njimi vedno najde pravo besedo in pravi stik. Težje bo v realnem svetu, tam ne gre za verske pojme in za sveto pismo, ampak za konkretne stvari, za oprijemljive interese, vedno znova za delitev oblasti.

Ko sta krščanski Rim in Španija zavzela zahodno poloblo in si omislila vsemogočnost kolonizacije, se je začela nova doba. Novi vek, z lepo in sladko besedo, še bolj pa z ognjem in mečem, sta zakoličila še zdaj veljavno razdelitev in ureditev.

Prevost si je za obisk Španije vzel kar sedem dni svojega papeškega časa. Govori sicer s sedanjimi Španci, ki jim je imperij propadel že davno tega, hkrati je njegovo delovanje v Španiji namenjeno vsem, ki ga hočejo slišati. Tudi on je produkt cerkvenega in španskega zavojevanja zahodne poloble. Rodil se je v Severni Ameriki, migrantski otrok je z industrijskega severa Združenih držav, vzgajali in šolali so ga v cerkvenih krogih, najdlje pa je delal v Južni Ameriki. Ta je hkrati slika nekdanjega španskega zavojevanja (Francisco Pizarro je mogočni Peru zasedel z manj kot dvema stotnijama španskih vojakov) in morda še bolj poznejšega severnoameriškega prevzema vse zahodne poloble.

Sedanji papež je bil dolgo misijonar na izgubljenem severu Peruja. Jasno mu je, kaj so za seboj pustili španski zavojevalci, ko so odnašali zlato v mogočni Rim, ve, kaj so pozneje odnašali severni Američani, potomci migrantov, ki so prepričani, da je svet njihov. Jemljejo si ga z besedo, pa še bolj z orožjem. Podrejajo si pamet vladarjev starega in novega sveta, vsi postajamo podložniki njihove čudno sprevržene miselnosti.

Leon XIV., ki ga je iz zapečka zbezal Donald Trump, ko mu je začel narekovati, kaj je prav in kaj ni dovolj skladno z nadvlado ZDA, zdaj v Španiji povezuje tiste stare čase, ko sta se združila cerkveni Rim in katolicizmu najbolj podložna Španija. Izabela Katoliška je pregnala Arabce in Jude, da je naredila katoliški imperij. Na španskih tleh sta se porajala jezuitski red za boj proti protestantom, naposled tudi Opus Dei za boj proti komunizmu. Španci so se spopadli v državljanski vojni, ki je bila priprava za drugo svetovno vojno.

Španci med papeškim obiskom množično hitijo na verska srečanja, čeprav je vsem jasno, da je staro špansko katolištvo ostalo precej daleč v preteklosti. Dandanes k maši hodi samo še petnajst odstotkov španskih državljanov.

Čeprav se zdijo za kratek trenutek papeških slovesnosti Španci skoraj enotni, je Španija do konca razklana, sedanjemu premierju Pedru Sanchezu nasprotniki očitajo, da je povabil papeža na obisk samo zato, da bi se utrdil in se izognil sodnim preverbam svojega vladanja.

Papež Prevost je spregovoril v španskem parlamentu, kot vedno zadnje čase svari, da se je svet spremenil, prilagoditi se moramo pluralnosti, novim časom. To je nedavno sporočal tudi iz Afrike, kjer je bil na prvi papeški turneji. Se je pa v Madridu prvič resno in odločno podal v boj s pederastijo, kakor Španci bolj na široko pravijo pedofiliji. V Rimu se je s tem prvi spopadel Ratzinger, za njim pa Bergoglio. O kugi je beseda, pravi Prevost, ki se je na samem srečal s šestimi žrtvami pedofilov med duhovniki. Ves svoj imperij je opomnil, da bo treba žrtvam izplačati odškodnino.