PRVA PREMIERKA: Prevodnica moške moči

Italija bo torej dobila prvo premierko. Podatek o spolu bodoče predsednice vlade pa ni nič drugega kot zanimivost oziroma statistični odklon, saj Italija tudi z Giorgio Meloni na čelu ostaja država, v kateri so ženske sistemsko podrejene moškim.

Volilna zmaga stranke Bratje Italije, ki že v svojem imenu združuje nacionalistično doživljanje italijanstva in mačistično dojemanje bratstva, ne bo spremenila položaja »sester Italije«, ki so izvzete iz političnega diskurza, če le niso matere, kar jih ponovno zvede zgolj na reproduktivno in skrbstveno vlogo.

Dejstvo, da bo na čelu izvršne oblasti ženska, bi sicer lahko s sabo potegnilo navdihujoče sporočilo, da je v Italiji ženska lahko tudi premierka, a to sporočilo je v osnovi prazno. Vemo, da je ženska lahko marsikaj, tudi astronavtka, ki pa svoje t. i. »žensko poslanstvo« še najbolje izpolnjuje, če spomnimo, da je tudi (ali še prej) mati.

Sprememb na bolje v politični kulturi sploh ne gre pričakovati, saj je bodoča premierka produkt dolge tradicije moškega načina ukvarjanja s politiko, ki patriarhalno hierarhijo utrjuje z izvajanjem moči, izključevanjem drugače mislečih in čutečih ter podrejanjem šibkejših, pri čemer je končni cilj kapitalistično kopičenje finančne koristi in uzurpacija pravic na vseh področjih.

V historični strukturi moškega reda imajo ženske jasno vlogo: so roditeljice in podpornice moškega oblastnika ali pa so tudi same izvajalke iste politike moči. Giorgia Meloni torej s svojim vpitjem v množice, da je »ženska, mati, Italijanka in kristjanka«, daje vedeti, da je takšna kombinacija ženskih vlog edina pravilna. Zato lahko še neštetokrat zakriči, da je ženska in mati, a takšna politika ne bo odpravila mizoginije, ki je zakoreninjena v italijansko družbo, v kateri je ženska objektivizirana na vseh področjih.

Proti vsemu naštetemu se feminizmi borijo s podpiranjem enakosti, socialne in okoljske pravičnosti ter inkluzije. A žal je Italija izbrala, da bo raje nadaljevala po poti tradicionalnega moškega načina upravljanja sveta. Načina, ki nas je žal precej uspešno pripeljal do socialnega razkroja, globalnega vojnega stanja in podnebnega kolapsa.