SLOVENIJA: Kaos po slovensko

Slovenska politika postaja vse bolj podobna italijanski. Če preštejemo, koliko vlad sta imeli Italija in Slovenija od januarja 2000 do danes, je podatek zelo podoben. V Rimu se je zvrstilo 11 vlad, v Ljubljani deset. Zato se v povprečju v obeh državah ritual posvetovanj pri predsedniku republike ponovi vsaki dve leti.

A med primerjanjem se velika razlika pojavi pri vprašanju, kako politična nestabilnost vpliva na gospodarstvo. Slovenski makroekonomski kazalci so vzbujali veliko skrbi le v letih svetovne finančne krize, iz katere se je Slovenija dobro izvlekla. Trenutno je osma država v EU po rasti bruto domačega proizvoda. Zato je Šarčeva vlada lani izdelala najbogatejši proračun, kar jih je kdaj imela slovenska država. Italija, ki je po rasti zadnja v EU, pa je že dolgo v krču, iz katerega se lahko izvije le z velikopoteznimi strukturnimi reformami. A improvizirane in šibke koalicije smelih zakonov praviloma ne pišejo.

Zakaj je Slovenija kljub rastoči politični nestabilnosti še vedno dokaj uspešna država, je vprašanje za diplomsko nalogo ali doktorsko disertacijo. Veliko bolj preprosta pa je ugotovitev, da blaginja ne more trajati v nedogled, če ni politike, ki uravnava finančne in družbene tokove. Močno, stabilno vlado zato potrebujejo tako v Rimu kot v Ljubljani. In tu lahko spet potegnemo vzporednico: vsako politično odločitev v tem trenutku pogojuje močna desna stranka. Močna Liga je eden od razlogov, da so v koalicijo šle levosredinske stranke in Gibanje petih zvezd. Močna SDS je eden od razlogov, da je nastala pisana koalicija, ki se je dobro leto opirala na Levico.

Zdaj je Slovenija spet tam, kjer je bila pred dvema letoma. SDS ima veliko glasov, a premalo da bi vladala sama. Sprta je tudi z načeloma najbolj sorodnimi strankami – recimo z NSi, ki se v evropskem parlamentu ni postavila na Orbanovo stran. Tudi Šarec ima solidno javnomnenjsko podporo, a še zdaleč ne take, da bi si z njo lahko obetal udobno vladanje. Pat pozicija torej, ki dopušča nastanek novih strank ali presenetljivih povolilnih navez, ki so v proporčnem sistemu, kot ga ima Slovenija, možne.

Ob odstopu Marjana Šarca se zato brez odgovora sprašujemo, kdo bi lahko vladal po novih predčasnih volitvah. Slovenija tvega politični kaos. Kam lahko privede, vidimo na primeru Italije.