STADION 1. MAJ: Vsi niso čakali bagrov križem rok

Na novo športno središče pri Sv. Ivanu čakamo predolgo. V projekt so začeli domala dvomiti vsi, v prvi vrsti tudi nekateri športni delavci slovenskih športnih društev, ki zato niso čakali bagerjev križem rok. V minulih tednih, mesecih in nenazadnje letih smo zato tudi na Primorskem dnevniku poročali o idejnih zasnovah športnih dvoran, ki bi kot gobe po dežju zrasle na Rouni (na tej ali oni strani), nazadnje pa smo pisali, kako o novi dvorani konkretno razmišljajo tudi v Nabrežini. Za slednjima bi sicer stali občini, nosilec »Stadiona 1. maj 2.0« pa je družba SIS. Res je, da bi vsaka izmed teh dvoran imela posebno vlogo s svojo posebno geografsko lego, a kar bode v oči, je predvsem pomanjkanje strategije. Športne strategije z načrtovanjem, z jasnimi idejami in cilji (nasploh), odgovori na vprašanja, kot so - kaj si želimo in kaj slovenski šport v Italiji (in ne samo) res potrebuje. Ali morda ena ideja izključuje drugo? Bodo bagerji pri Sv. Ivanu zdaj potešili želje, predvsem pa prostorske potrebe ostalih društev? Komu bo torej nova »škatla« sploh nudila (nov) dom? Samo šolarjem in mladinskim ekipam? Katerim? Kam torej s članskimi ekipami, ki tudi iščejo svoj dom?